Na Fakulteti za pomorstvo simulirajo nesrečo ladje Costa Concordia

Medtem pa so v Portorožu izdelali simulacijo zadnje poti omenjene ladje. Kot je za Nedelo povedal Marko Perkovič, vodja simulacijskega centra za šolanje in posredovanje v izrednih simulacijah na morju Fakultete za pomorstvo, jih je za simulacijo in animacijo zaprosilo vodstvo italijanske obalne straže, zato da bi lahko kar najbolj nazorno rekonstruirali in analizirali zadnjo pot potniške ladje. Za izdelavo simulacije so jim posredovali natančne podatke iz avtomatičnega sistema, ki je bil postavljen na ladji in tudi tistega iz luške kapitanije. Njihovi izsledki bodo sestavni del dokaznih predlogov v sodnih postopkih, ki bodo sledili.

Iz doslej pridobljenih podatkov je povsem jasno, da je bila ladja Costa Concordia izven načrtovane plovbe. "Iz gibanja ladje je mogoče spoznati, da je ladja sredi svoje običajne smeri nenadoma spremenila smer in se dokaj pravokotno usmerila proti otoku. Iz vseh razpoložljivih pomorskih kart, tudi tiste, ki jo uporablja Costa (C-Map) je razvidno, da so vse čeri pred otokom jasno vrisane. Dokazali smo tudi, da je isti kapitan z isto ladjo plul že avgusta lani podobno blizu otoku, le da je bil 200 metrov bolj na odprtem delu morja, " je za Nedelo razložil Perkovič.

Na petek 13-tega, ob 21.44 uri je ladja plula zelo blizu čeri in je z večjim delom trupa že bila mimo. Tedaj so pospešili hitrost in zavijali proti odprtem, kar pa je odneslo krmo naravnost na čer. Po podatkih, ki so jih dobili na fakulteti, je takrat nastala 40 metrov dolga luknja, kar ne bi smelo potopiti ladje. Strojnica je bila takoj potopljena, motorji so se ugasnili in ladja je po inerciji plula še približno en kilometer nekoliko nagnjena mimo pristanišča z mestecem. Podatki o uporabi bočnega pogona in lokaciji, kjer so odvrgli sidro, niso znani. Ladjo je s premcem najprej zaneslo proti odprtemu morju in jo obrnilo za 180 stopinj v nasprotno smer, zatem pa se je zelo počasi bočno približevala obali.

Od prvega udarca ob čeri do takrat ko je nasedla ob 23.00, je trajalo 75 minut. Po tem se je ladja nekaj časa nagibala, preden je začela toniti. Bilo je torej dovolj časa, ko je bila ladja še "normalno" na površini in bi lahko reševali ljudi. Posadka na takšnih ladjah je namreč usposobljena, da v roku 30 minut od kapitanove odločitve vkrcajo in v morje spustijo vse rešilne čolne …