FIHO zlorablja invalide

Poslanci koalicije in opozicije so pri omenjeni noveli izkazali enotnost pri rešitvah, potrebnih za preglednejšo, racionalnejšo in bolj učinkovito delovanje FIHO. Zakon je bil spremenjen na podlagi mnenj in priporočil treh inštitucij, ki skrbijo za zakonitost delovanja v naši državi : Računskega sodišča, Komisije za preprečevanje korupcije in Upravnega sodišča, ki se je izrekalo na vložitev konkretnih tožb.

Spremenjen pa je bil tudi na pobudo predstavnikov civilne družbe in organizacij, ki so vključene v delovanje FIHO ter humanitarnih in invalidskih organizacij, ki se v NSIOS ne vključujejo. Šlo je za dolgoletne zahteve po spremembah, ki so bile do sedaj vedno prezrte in s katerimi je bila seznanjena tako vlada kot parlament.

 

Kaj so argumenti za razpis referenduma? Etatizem in strankokracija

Etatizem - Svet FIHO razpolaga z 20 milijoni evrov odstopljenih javnih sredstev. V Svetu FIHA, ki smo ga iz 33 zmanjšali na 23 predstavnikov bodo sedaj namesto dveh trije predstavniki vlade. Je to etatizem, če ima nekdo absolutno večino v svetu FIHA, ki upravlja z javnimi sredstvi predstavniki civilne družbe?

Strankokracija - sprememba zakona je le odziv poslancev na ignorirani problem nepravilnosti v delovanju FIHA. Namesto mnogih vlad vseh barv, ki so bile o tem obveščene, pa niso reagirale, smo spremembe predlagali poslanci različnih poslanskih skupin. Je to strankokracija ali še ena izmed "z neskončno lahkostjo izrečenih" in nikoli sankcioniranih obtožb izrečenih s strani vodstva FIHA, na vse tiste, ki si drznejo opozoriti in spremeniti "dobro" delujoč mehanizem delitve sredstev FIHA?

Potrebno je reči bobu bob. Pri tem referendumu gre za zlorabo invalidov, da bi si invalidska elita ohranila pridobljene privilegije (nastopanje enih in istih ljudi v vlogi nadzornika, delilca ter prejemnika sredstev FIHA, delitev javnih sredstev brez jasnih pravil in postopkov in predvsem ohranjanje moči).

Morda samo za primerjavo. V Sloveniji deluje skoraj 25.000 nevladnih organizacij, od tega 10% (2500) na ravni cele države. Večina teh ima status delovanja v javnem interesu, torej tako kot invalidske in humanitarne organizacije delujejo v skupno dobro večine prebivalcev ali pa določenih ciljnih skupin (na področju izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, kulture in ne nazadnje varovanja okolja). Ta skupina ima dostop zgolj do javnih sredstev, ki jih pod strogimi merili in jasnimi postopki delijo posamezna ministrstva. Podvrženi so tudi strogi kontroli večkrat letno. Obseg sredstev za teh 2500 organizacij je na podlagi analize Ministrstva za javno upravo iz leta 2007 enak obsegu sredstev, ki jih svet FIHO, v katerem imajo večino prejemnice sredstev, samoupravno deli med 130 reprezentativnih in humanitarnih organizacij. Razlika med obravnavo obeh skupin je očitna, zato so očitki o etatizaciji FIHA več kot neutemeljeni.

V okviru Evropske unije se izvaja tudi program pomoči v hrani najbolj ogroženim prebivalcem. V Sloveniji se letno določena kvota deli med najbolj ogrožene preko krajevnih organizacij RK in Karitas. Kako zelo v Sloveniji naraščajo potrebe po takšni obliki pomoči je moč razbrati iz poročil omenjenih organizacij. Obveščeni smo bili, da najbogatejše države EU menijo, da je potrebno ta program ukiniti, saj naj bi bil to postal program socialne politike vsake države. Čeprav prizadevanja za ohranitev programa v okviru EU še potekajo, je malo verjetno, da bi uspela. Zato pozivamo vlado ter jo podpiramo v iskanju rešitev, da bi izpadlo pomoč kompenzirali iz slovenskih blagovnih rezerv vsaj v višini dveh milijonov evrov.

Še za konec - kako sta povezani obe problematiki. Referendum o namišljenih slabih posledicah uveljavitve Zakona o lastninskem preoblikovanju loterije Slovenije bo stal 4 milijone evrov. Imamo pa problem nadomestiti sredstva za pomoč v hrani najrevnejšim. Kdo pravi, da je denarja v Sloveniji premalo. Ni res, očitno leži na cesti. Naš problem je, da ne znamo postavljati pravih prioritet in v skladu z njimi gospodarno ravnati z javnimi sredstvi.

 

 

* Objave v rubriki "mnenja" predstavljajo subjektivno pisanje avtorjev in ne izražajo uredniškega stališča.