Lovili bodo preprodajalce komunalnih privezov

Po srečanju je v sejni sobi Mestne občine Koper potekala novinarska konferenca, kjer sta predsednik Računskega sodišča RS dr. Igor Šoltes in župan MOK Boris Popovič predstavila ugotovitve in zaključke regijskega posveta.

Popovič je poleg razpolaganja z javnimi financami v lokalnih skupnostih izpostavil druge teme, med drugim tudi podražitev komunalnih privezov v Kopru. Župan je razložil, da so cene vseeno neprimerljivo nižje od tržnih cen. Pri tem je kasneje predsednik računskega sodišča  dejal, da je občina na nek način dolžna poskrbeti za povrnitev stroškov za opravljena vlaganja, da pa "čisto vsega verjetno nikoli ne gre prevaliti na občane".

V Gibanju za pravice čolnarjev Mestne občine Koper se s trditvami o zmernih podražitvah nikakor ne strinjajo. Kot je za STA pojasnil predstavnik gibanja Vladimir Savarin, je cena odvisna od kategorije pomola. Tako je na primer na pomolu "A" za plovilo dolžine do štirih metrov cena poskočila iz dobrih sto na 690 evrov. Kot priznava, so cene privezov v ustju Badaševice in v Valdoltri res nižje, vendar "je tudi kvaliteta teh pristanišč na nizkem nivoju". Popovič po drugi strani pravi, da za je manjše barke ustrezno poskrbljeno, saj lahko puščajo barke v Ankaranu pri območnem društvu za ceno 40 evrov letno, večje barke pa so zanj luksuz, ki se ustrezno trži v tržnih privezih. Spomnil je še na to, da glede privezov prihaja že več let do prekupčevanja oziroma "mučk", ko se ti prenašajo na nerezidente Mestne občine Koper za ceno, ki se na črnem trgu giblje okoli 8.000 evrov in ti naposled pridejo v roke "Ljubljančanov" (pri tem je mislil na prebivalce celinske Slovenije in ne samo prebivalce Ljubljane). Temu želijo narediti konec, zato je župan sklenil, da bo Mestna občina Koper preverila, kdo vse uporablja priveze. Ob ugotovitvi nepravilnosti bo odvzela privez in ga ponovno ponudila v razpis. S tem želijo doseči, da bodo komunalni privezi dejansko le v lasti Koprčanov.

Popovič se je dotaknil tudi problematike odpadkov in težav, ki so jih imeli z ministrstvom za okolje in prostor, kjer tudi ni bilo posluha za novo tehnologijo za uničevanje oziroma predelavo odpadkov. Šoltes je spomnil, da pred desetimi leti nihče ni želel niti slišati o odpadkih, sedaj pa je to postal "velik biznis". Popovič je izpostavil tudi na pripombo izolskega župana, ko se gleda na zadolževanje preveč striktno s fiskalnega vidika do numerično določenih okvirjev, ne pa na vsebino investicijskih projektov kot recimo projekt fotovoltaike, ki čez leta omogoča pridobivanje prihodkov in poplačilo investicije same.

Popovič je spomnil tudi na neprimerno nizek delež dohodnine, ki ga država vrača občinam. Država je po njegovem mnenju predraga oziroma prepotratna. Spomnil je, da v tujini imajo to urejeno na drugačen način; tako, da se večji delež dohodnine vrača tako občinam kot regijam, da večina finančnih sredstev ostaja tam, kjer so ustvarjena. Popovič je poudaril, da si bodo pri vladi prizadevali za spremembe glede tega.

Tak nivo finačne avtonomije recimo poznajo v Švici, ko približno 30 % sredstev ostane občinam, 30 % pa regiji, medtem ko v Sloveniji je vse preveč stvari v domeni države in urejeno centralistično.