Povolilni maček

Italijanski komik Corrado Guzzanti je nekoč rekel: "Če stranke ne predstavljajo več volje ljudstva... za božjo voljo, zamenjajmo to ljudstvo!" Bi ga res morali?

Če si malo ogledamo sestavo novega državnega zbora hitro ugotovimo, da je v njej največje število ekonomistov doslej (15), tudi ženska kvota je najvišja doslej. Tudi to je odraz gospodarske krize, saj so v volilni kampanji stopile v ospredje gospodarske teme, bilo je veliko aferaštva in nizkih udarcev.

Manj je bilo ideoloških tem. Po tej plati se približujemo ameriškemu in zahodnoevropskemu tipu volilnih kampanj. Po drugi strani je toliko opevana Jankovičeva "učinkovitost" odplavila vsa domnevno sporna etična in moralna ravnanja omenjenega kandidata. Večina seveda ne zna navesti ene točke njegovega programa, razen morda tega, da želi vlagati v investicije.

Po drugi strani so Slovenci pokazali, da še vedno kupijo katerikoli produkt, ki ga Kučan, kot nekakšen "oče naroda" servira na pladnju. Bizarno je to, da veliko volivcev navaja kot razlog zakaj so glasovali za Jankoviča, "zato, da ni zmagal Janša".

To kaže na to, da predsednika stranke SDS mnogi dojemajo kot sporno, antipatično in odbijajočo osebnost. Glede na to je jasno, da se bo tudi stežka kdaj ponovno zavihtel na državni vrh, ker je sam najboljši agitator levega volilnega telesa. Morda umik oziroma odstop iz tega zornega kota ne bi bila tako napačna poteza. A moral bi se zgoditi nepreklicni odstop, ne pa "farsa", ko ponudi odstop verni in goreči množici njegovih privržencev. Morda je poraza vesela tudi njegova Urška, saj bo tako imela moža doma dlje časa. Ali pa tudi ne.

Ostalo, kar je vidno iz teh volitev, je močna personifikacija strank, SLS – Radovana Žerjava, samo za primer. Niso bili niti toliko važni kandidati, važen je bil vodja političnega subjekta. Pri tem lahko izpostavimo, da ima izmed obalnimi poslanci bogate politične izkušnje le Gašpar Gašpar Mišič, medtem, ko sta ostali dve kandidatki pri tem novinki, kar bi se utegnilo močno poznati v njunem delovanju. Nenazadnje glede na majhnost države, je ta močno centralizirana in ob izvolitvi nekdanjega Ljubljanskega župana, bi se to utegnilo še poslabšati.

Zaradi poraza desnice Casino' in UP na slabšem?

Če preidemo na lokalni nivo, je jasno, da sta poraženki v Slovenski Istri stranki SD in SDS. Ali je pri tem pomagal kaj spomin na Lovšinovo Intereuropo in Časarjevo Luko Koper, ni jasno, a morda razlog tiči tudi v tem.

Vendar ne-zmaga desne opcije pomeni tudi polom načrtov Mestne občine Koper glede igralništva kot tudi zamrznitev velikopoteznih načrtov Univerze na Primorskem. Kar morda ni ravno najboljše za obalne občine in njihovo prebivalstvo.

Ilirska Bistrica bo po novem imela kar dva poslanca, ki, glej ga zlomka, nista iz teh dveh strank. SD bo v prihajajoči postavi državnega zbora se lahko pohvalila z najstarejšo poslansko skupino. To kaže na to, da se je povrnila na svojo staro volilno bazo in izgubila dobršno podporo mladih in, kot je pred dobrimi dvemi leti omenil Igor Lukšič, odrinila od sebe tudi del kritičnega ter intelektualnega volilnega telesa. Dejstvo je tudi, da v stranki niso oblikovali kvalitetnih in kredibilnih političnih naslednikov ter da se socialdemokracija vse bolj spogleduje in cepi z neoliberalno paradigmo.

Bivši poslanci Križman, Pečanova in Vlačič politiko kot kaže ne bodo še obesili na klin, ampak bodo bolj dejavni na lokalnem nivoju.

Ljudje so kljub vsemu vedno bolj kritični, še posebno na lokalnem nivoju, kjer štejejo le rezultati in komunikacija z občani na terenu. Polom in izbris Zaresa in LDS-a pomeni, po eni strani, očiščenje in katarzo, po drugi strani pa daje možnost liberalni struji za preoblikovanje in odcepitev od določenih interesnih omrežij. Politično tržišče bo v naslednjih letih tako še bolj odprto, morda še bolj na lokalnem, kot na državnem nivoju, kjer pač brez podpore kapitala ne gre. Slednje sta volilnemu telesu nazorno pokazala tako Jankovič kot Kučan in ostali "old boysi".

O Zoranu Jankoviču kot premierju pa ni možno še tako hitro soditi, a vendar je vprašanje, če recept z gradbenimi investicijami in zadolževanjem deluje tudi na nacionalnem nivoju. Še bolj je vprašanje kako bo delovala koalicija, saj je Jankovič imel tako v Mestni občini Ljubljana in v podjetju glavno besedo ter absolutno podporo. V diplomaciji in pri sklepanju kompromisov pa se doslej še ni izkazal.

Za konec pa še pomislek: Je bila kriza res le gospodarska? Kriza je je bila tudi finančna, ekološka, energetska in demografska. Vzroke zanjo pa gre iskati tudi v pohlepu in pomanjkanju moralnih vrednot.

Egon Zakrajšek, drugi mož FED-a je za časnik Finance dejal: "Evropa bo prihodnje leto zelo verjetno padla v recesijo, to spet pomeni povečanje javnofinančnega primanjkljaja, slabšo gospodarsko rast, več zadolževanja, višje obrestne mere in to je ta spirala, iz katere se zelo težko pride." Jankovič napoveduje 4% gospodarsko rast. Žal bolj verjamem Zakrajšku, vesel pa bom, če me bo bivši ljubljanski župan prepričal v nasprotno.