Doba spletnih socialnih omrežij

Danes vodilna spletna socialna mreža Facebook, ki je nastala leta 2004 v ZDA, šteje že preko 750 milijonov uporabnikov z vsega sveta, njihovo število pa se še kar povečuje. In to je le eno od številnih spletnih socialnih omrežij. Tu so denimo še Twitter, Myspace, Linkedin in nenazadnje šele letos zagnani Google Plus, ki je v samo enem mesecu po zagonu uspel pritegniti več kot 25 milijonov uporabnikov.

Razvoj spletnih socialnih omrežij temelji na predhodno nujno potrebni dovolj veliki razširitvi širokopasovnega dostopa do interneta. Slednje je namreč zagotovilo ustrezno hitrost prenosa podatkov in posledično omogočilo večji nabor vsebin in njihovo večjo bogatost, hkrati pa na internet pritegnilo še veliko množico uporabnikov in pocenilo naročnino za dostop do interneta.

Še posebej dodaten zagon razvoju socialnih omrežij pa je prinesel prihod širokopasovnega mobilnega interneta in tako imenovanih pametnih mobilnih telefonov in drugih mobilnih naprav. To je namreč uporabnikom omogočilo, da imajo tako rekoč kadarkoli in kjerkoli dostop do interneta, s tem pa tudi do svojih prijateljev v spletnih socialnih omrežjih.

Kaj pravzaprav so spletna socialna omrežja?

V osnovi gre za spletne storitve, ki uporabniku ob načeloma brezplačni registraciji omogočajo vzpostavitev osebne spletne strani ter nato povezovanje s prijatelji in znanci, ki so prisotni v spletnem socialnem omrežju. Uporabnik lahko na svoji strani objavlja sporočila, fotografije, povezave in druge vsebine ter jih deli s prijatelji ali kar vsemi uporabniki socialnega omrežja.

Na ta način nastajajo vse večje spletne skupnosti, katerih pomena se vse bolj zavedajo tako zvezdniki oziroma estradniki kot tudi podjetja, ki v vse večjem številu uporabljajo spletna socialna omrežja za vzpostavljanje stikov s potrošniki oziroma uporabniki. Gre torej za novo obliko spletnega oglaševanja oziroma promocije.

Vendar pa se zadeva pri tem ne ustavi. Prednosti spletnih socialnih omrežij so prepoznali tudi politiki in politične stranke. Tudi ti so prisotni s svojimi stranmi v omrežjih in preko njih nagovarjajo volivce, vse številnejši so politiki, ki omrežja uporabljajo za sprotno objavljanje kratkih sporočil ali komentarjev. Med njimi so tudi evropski poslanci.

Zgoraj navedeno že samo po sebi nakazuje, da so socialna omrežja zelo močno orodje tudi za civilno družbo nasploh, saj ji dajejo doslej nevideno možnost hitrega in učinkovitega organiziranja – tudi s konkretnimi posledicami v realnem svetu, o čemer pričajo denimo nemiri v arabskem svetu ali organiziranje potrošnikov, ki so na primer nezadovoljni s potezo kakšnega podjetja.

To vpliva tudi na medije. Spletna socialna omrežja so namreč postala eden od virov informacij, istočasno pa tudi kanal za distribucijo novic, ki jih ustvarjajo medijske hiše.

Seveda imajo tudi spletna socialna omrežja svoja tveganja, še posebej v primeru neosveščenih uporabnikov. Marsikateri uporabnik se premalo zaveda, do česa vse lahko privede objava informacij iz zasebnega življenja v spletnem socialnem omrežju. Niso več redke novice o tem, kako je nekdo recimo izgubil službo zaradi objave zasebnih fotografij v socialnem omrežju, ki jih je nato opazil delodajalec in jih ocenil kot neprimerne ali škodljive za ugled podjetja oziroma organizacije.

Vse to priča, da sodobna družba prehaja v dobo spletnih socialnih omrežij oziroma spletnih skupnosti. Poleg spletnih socialnih omrežij so tu namreč še vedno tudi spletni forumi, klepetalnice, video skupnosti, kot je denimo Youtube, spletni dnevniki oziroma blogi in pravi virtualni svetovi, kot je na primer Second Life. Te spletne skupnosti postajajo pomemben del vsakdanjega življenja in posledično tudi predmet ne samo zasebne in medijske, temveč tudi politične in strokovne obravnave.