petek, 24.04.2015 ob 12:22 | Avtor:

Teater absurda

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

So negativne obrestne mere normalnost, na katero se moramo privaditi? 

Prodaje deležev vidnejših domačih podjetij so v zadnjih dneh v višji prestavi. Po tem, ko nas je prejšnji teden dosegla novica o prodaji Pivovarne Laško, lahko tokrat že pišemo o prodaji naslednjega podjetja s seznama, Žita. Kupec je hrvaška Podravka, cena pa znaša 180,10 EUR po delnici pod predpostavko uresničitve pogojev iz kupoprodajne pogodbe. Tržne razmere so ugodne za prodajo naložb, kar dokazujejo tudi iztržene cene, če le politika nima svojih prstov vmes.

Dogajanje v Grčiji se medtem nezadržno bliža točki, ki jo splošna relativnostna teorija pozna po imenu »event horizon«. Po domače, točka brez možnosti povratka. Vlada je minuli teden namreč z bančnih računov državnih in lokalnih entitet (občin, komunalnih podjetij, šol,…) pobrala denarne rezerve, s katerimi naj bi pokrila naslednji obrok posojila mednarodnim denarnim institucijam. In da ne boste mislili, da to počne kaka desna »neoliberalna« vlada. Ne, v Grčiji so trenutno na oblasti predstavniki radikalne levice, pa razumi če moreš. Kakorkoli že, država očitno praska po dnu soda in išče še zadnje prihranke.

Naslednji ukrepi na vrsti bodo najbrž kapitalske kontrole oz. omejitve. Če ima še kdo denar v Grčiji je skrajni čas, da ga spravi od tam. Gre torej za životarjenje od enega obroka obresti do naslednjega. V zadnjih dneh se sicer pojavljajo špekulativne govorice o ruski pomoči v obliki nekakšnih predplačil za transport ruskega plina preko grškega ozemlja. Tudi to, če je seveda sploh kaj na temu, ne pomeni nič drugega kot zgolj prestavitev neizogibnega za kak mesec ali dva, saj mora Grčija že do konca julija zbrati cca 11 milijard za plačila mednarodnih obveznosti. Politične implikacije takega sporazuma v Evropski uniji, ki trenutno proti Rusiji izvaja sankcije pa bi bile še kako zanimive.

Medtem se vlagatelji na finančnih trgih čedalje bolj srečujejo z novim, do danes še nepoznanim fenomenom, negativnimi obrestnimi merami. Po nekaterih podatkih že skoraj tretjina vseh izdanih obveznic držav EU, kotira z negativnim donosom. Dodatna novost je, da je vse več tudi primarnih izdaj, ki so že v štartu prodane z negativnim donosom. Španska vlada je tako izdala tri-mesečne komercialne zapise z negativno obrestno mero, kar pomeni, da ji bodo vlagatelji plačali, da ji lahko posodijo denar. Čez tri mesece jim bo Španija torej vrnila manj, kot so ji posodili!?

Prav minuli teden nam je postregel še z enim rekordom. Tri-mesečni Euribor je prvič v zgodovini negativen. Ker je ECB že pred časom spustila obrestno mero za depozite poslovnih bank pri centralni banki na minus 0,2%, so poslovne banke v dilemi. Presežkov denarja, ki jih ustvarja ekspanzivna denarna politika ne želijo parkirati na računih pri centralni banki ter plačati negativno depozitno obrestno mero, temveč jih raje posojajo na medbančnem Euribor trgu po obrestni meri, ki je »nekoliko manj negativna«. Da o pomanjkanju kvalitetnega zastavnega potenciala na repo trgih niti ne začnemo pisati, ker to neposredno vpliva na čedalje nižjo likvidnost obvezniških trgov, kar pa je, blago rečeno, izjemno nezaželena situacija.

Evropski finančni sistem se torej utaplja v presežku denarja kot neposredne posledice ekspanzivne monetarne politike. Seveda je teza nosilcev monetarne politike, da ti ukrepi pomagajo prezadolženim pri servisiranju obstoječih dolgov in najemanju novih. A seveda ima to početje tudi drugo stran in to odgovorni dobro vedo, le da se bo efekt le-te pokazal šele čez čas, ko njih ne bo več na položajih. Tako vsaj upajo. Pri obstoječih nivojih obrestnih mer je namreč celotna industrija zavarovalnic in pokojninskih skladov življenjsko ogrožena. Mimogrede, na to temo se je oglasil tudi gigantski, 850 milijard EUR težak, norveški državni pokojninski sklad in javno povedal, kaj si misli o trenutnih tveganjih, ki jih ustvarja izredna monetarna politika. Zaenkrat sicer še kujejo dobičke iz naslova rasti tečajev obveznic (donos finančnega instrumenta je zmeraj inverzna funkcija njegove cene), a kmalu bo lahkega dobička iz tega naslova zmanjkalo in potreba bo živeti od ustvarjenega donosa. Povprečen tekoči donos pa je čedalje bližje ničli… Še en »event horizon« torej? 

Vlagatelji danes pravzaprav plačujejo svojim (ali pa tujim) vladam, za privilegij, da jim lahko posojajo denar. Se vam zdi to absurdno? Alternativa temu je investiranje premoženja na delniške trge, ti pa so trenutno, kot logična posledica nizkih obrestnih mer, v eni od najbolj precenjenih faz v celotni borzni zgodovini. Kot lahko vidite torej, je tudi absurdnost zelo relativna kategorija. Izberite svoj sedež in uživajte v predstavi.

 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico