Kritično o strategiji razvoja Pirana

V uvodu je pobudnik Domoznanskih četrtkov in povezovalec okrogle mize Slobodan Simič Sime poudaril, da so inštitucije brez strategije kakor ladja brez krmila in da nobena resna ter odgovorna inštitucija ne more trajno ter uspešno delovati brez neodvisne strokovne strategije razvoja. O tem, ali Občina Piran tak dokument ima, ali ga Pirančani sploh poznajo, kakšen je, oziroma ali je v njem le kopica pogojno uporabnih popisov prepričanj in želja mnogih izvajalcev, ki po Simičevih oceni najpogosteje tega območja niti ne poznajo, so na okrogli mizi pojasnjevali dr. Manca Plazar, predstojnica urada za okolje in prostor Občine Piran, Ljubo Bertok iz Urada za gospodarstvo in turizem Občine Piran, Slavko Mezek, strokovnjak za prostorsko načrtovanje, Darko Ravnikar, strokovnjak na področju razvoja turizma in Pavel Lovrečič, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Piran.

Ljubo Bertok je med drugim poudaril, da občina veliko dela na strateškem razvoju in da kljub vpletenosti turizma v vse sfere življenja v občini, spodbuja tudi druge dejavnosti. O strateških prostorskih načrtih je govorila Manca Plazar in potrdila, da se v njih med drugim namenja skrb čuvanju obale ter določa, da se ne širi števila počitniških stanovanj. Ob tem je dodala, da skušajo na te načrte z drugačnimi interesi vplivati investitorji, politika in druge interesne javnosti ter da sprejeti strategijo ni težko, da pa jo je zaradi pritiskov težko uresničevati.

Darko Ravnikar je povzel nastanek sedanje strategije razvoja občine za obdobje 2005 – 2015 in predstavil nekatere njene ključne poudarke, ki se nanašajo tako na urejanje prometa kot razvoj turizma in tudi revitalizacijo starih objektov. Pavel Lovrečič je ocenil, da ljudje premalo poznajo sprejete strategije razvoja, da premalo sodelujejo pri njihovem nastajanju in da jih oblikujejo posamezniki, ki življenja v mestu sploh ne poznajo. Ob tem je opozoril na togost institucij, ki ne omogočajo upoštevanja pobud posameznikov in interesnih skupin ter kot primer navedel rezultate pobud za piransko obrtno cono.

Slavko Mezeg je poudaril pomen vpetosti tistih pobud v strategije, ki se nanašajo na boljše pogoje socialnega in kulturnega življenja v mestu Piran. Ob tem je spomnil na projekt Piran moje mesto, ki je dajal poudarek prav temu, a o njem ni več veliko slišati.

V drugem delu so sledila so sledila vprašanja, pobude, predvsem pa kritike občinstva, ki so še zlasti letele na razvoj mesta Piran. Nada Kozina je opozorila na Deklaracijo o zeleni Občini Piran iz leta 1995, ki se premalo upošteva in celo krši. Jadran Sterle je opozoril, da na razvoj Pirana vplivajo različni centri moči in spraševal, kateri so ti centri ter kako jih ustaviti. Prebivalka Portoroža je opozorila, da v Portorožu ni samo turizem, da se pozablja, da tam ljudje tudi živijo in da Portorož ne rabi novih gradenj. Zahtevala je, da se v prihodnje javno objavi imena investitorjev v novogradnje in tudi vir sredstev za njihove investicije. Od ostalih razpravljavcev omenimo zahteve po razvijanju novih delovnih mest, po stanovanjih za mlade družine, omejevanju gradnje novih turističnih kapacitet, pa tudi ocene o nesposobnosti občinskih uradnikov, koruptivnosti, malodušnosti med občani …

Med razpravljavci je bil tudi poslanec Državnega zbora Gašpar Gašpar Mišič, ki je med drugim opozoril na pomembno odgovornost vsakega posameznika pri odločanju o razvoju in na to, da so občani premalo obveščeni o delu na tem področju, ki mu sicer na občini namenjajo precej pozornosti.

Na koncu razprav je bilo ob mnogih odprtih vprašanjih moč zaključiti, da strategija razvoja Pirana vse premalo upošteva interese domačinov, da je premalo jasna, da se mora povečati kritični vpliv javnosti na njeno oblikovanje, da mora biti pri njenem sprejemanju in izvajanju več previdnosti namenjene interesom raznih lobijev, da mora biti bolj transparentna…

Vsekakor pa je tudi ta okrogla miza pokazala, da je med Pirančani vse več kritičnosti nad dogajanjem v mestu in tudi interesa za vplivanje na njegov razvoj. Tako velja pohvala Mediteranumu, da že tretje leto odpira aktualne teme Pirana in med Pirančani krepi spoznanje, da so soodgovorni za mesto in svoje življenje ter delo v njem. Naslednji domoznanski četrtek bo 9. februarja, vodil ga bo dr. Mitja Guštin, na njem pa se bo iskal odgovor na vprašanje: "Kaj moramo narediti meščani in kaj oblast, da bo vsem vmestu bolje?"