Portorož prihodnosti po viziji študentov arhitekture

To je bila druga javna tibuna na temo prostorske ureditve Portoroža, tako da so študenti arhitekture na delavnicah že lahko upoštevali na prvi javni tribuni oktobra lani predstavljene pobude strokovnih služb občine in petih takrat predstavljenih predlogov prostorske ureditve Portoroža, kot tudi nekatere pripombe in razmišljanja, ki so jih posredovali krajani ter drugi.

Študenti so se spopadli s problematiko v dveh skupinah, strokovne službe občine pa so jim nudile vso potrebno pomoč z željenimi podatki. Do rezultatov so prišli povsem avtonomno, ob tem pa je zanimivo, da so se prostorske ureditve lotili mnogo širše, kot pa je samo območje Portoroža. Njihovi predlogi tako segajo od Fornač do Sečoveljskih solin, v projekte pa so vključili tudi zaledje, saj pravijo, da je treba na ta prostor gledati enotno.

Predstavitev idej je povezovala predsednica Urada za okolje in prostor Občine Piran dr. Manca Plazar, ki je v uvodu v javno tribuno med drugim poudarila: "Nismo samo prostorski planerji tisti, ki odločamo. Mi lahko zgolj usmerjamo, predlagamo, lahko delujemo kot katalizatorji, nismo pa nosilci odločitev."

Študenti so delali v eni delavnici pod vodstvom mentorja prof. Miloša Fronjančiča, v drugi pa pod mentorstvom prof. mag. Petra Gabrijelčiča, ki je povedal, da so študenti gledali na prostorsko problematiko Portoroža manj obremenjeno in s širšega vidika, kot kdo z lokalnega nivoja. Obenem je poudaril, da njihovo delo ni jemati koz rezultat kakega natečaja, ampak kot rezultat študentske delavnice in kot na gradivo, iz katerega se bo lahko jemalo, ko se bo oblikovalo prostorski načrt.

Poudariti velja, da so se bodoči arhitekti zelo potrudili in so se sistematično poglobili v prostorsko problematiko Portoroža ter marsikoga presenetili z obilico iskrivih ter izvirnih idej, ki jih nekatere predstavljamo na fotografijah. V razmišljanja so vključili tako izrabo starih objektov Vibe na Fornačah, kot skladišča soli, makadamski nasip pri marini Portorož, rudnik v Sečovljah, kot ostanke solinarskih hiš v Sečoveljskih solinah.

Javne tribune se je udeležilo kakih sto krajanov, od katerih so nekateri pohvalili izvirne in dobre ideje, še zlasti pa povezavo obale z zaledjem, to, da so se mladi urbanizma lotili tudi iz zaledja nad Portorožem navzdol in ne od obale navzgor, da so razmišljali o tem, kako popeljati obiskovalce tudi stran od obale, da gledajo na kraj kot celoto… Nekateri udeleženci tribune pa so bili tudi kritični in so na primer menili, da bi lahko študenti namenili več pozornosti izkoriščanju prostora v in na morju, da niso dovolj vključili Avditorija in problematike dejavnosti vodnih športov na mestu sedanjega jadralnega kluba Pirat, da bi lahko vključili tudi rimske izkopanine na Fizinah, da ne upoštevajo dovolj potreb domačinov ampak predvsem turizma... Nekateri krajani so zahtevali in to ne prvič, da se s prostorskimi plani ne širi turističnih kapacitet Portoroža, slišali pa smo celo oceno, da je bilo prikazano delo bodočih arhitektov bolj urbanistično aranžerstvo kot pa celovit urbanizem oziroma celovito urejanje okolja.

Sicer pa je na koncu skoraj tri ure trajajoče tribune in predstavitve dr. Manca Plazar vse postavila na realna tla, ko je dejala: "To so bile ideje, kaj bi se lahko naredilo in kaj se želi. Zdaj bo treba stopiti na realna tla, to pa so zakonodaja, lastništvo in možnost financiranja. V OPN bomo vrisali stvari, ki jih bo možno uresničiti, ravno zato, da ne bi vrisali načrtov, ki bi ostali samo na papirju. To bo težka naloga, saj se bo treba odreči marsikateri viziji."

Predlog OPN bo seveda javno razgrnjen, do njegove izdelave pa si boste lahko v kratkem na spletni strani občine http://www.piran.si/ poleg ostalih informacij v zvezi s to temo ogledali tudi omenjene predloge študentov arhitekture in seveda nanje posredovali svoje pripombe.