V Izoli pod novoletno jelko kanalizacija, dolgovi in Izraelci

Mnoge preseneča tako "napihnjen" proračun, saj glede na težke gospodarske čase in na realizacijo proračuna iz minulega je realno pričakovati za Občino Izola prihodke in odhodke v višini med 15 in 16 milijonov evrov.

Dodatna sredstva za krpanje proračuna bodo tako iskali s prodajo občinskega premoženja, v evropskih sredstvih in novih posojilih.

Naložbe so težke skoraj tretjino proračuna, predvidevajo pa med drugim krožišče, gradnjo ceste na Šared, gradnjo kanalizacije v Kortah, obnova in dograditev šol in vrtcev. Kortežani bodo verjetno tega najbolj veseli, saj se jim odpadne vode ne bodo več zlivale po hribu navzdol. Projekt je vreden 1,9 milijona evrov, od tega bo 1,2 milijona nepovratnih evropskih sredstev.

Občina načrtuje prihodke od prodaje zemljišč v višini 3.755.360 evrov, prihodke od prodaje zgradb in prostorov pa v višini 1.074.000 evrov.

Iz predloga proračuna je še razvidno, da iz naslova glob in kazni za prometne prekrške Občina  načrtuje kar 446.500 evrov (kar predstavlja 178,6% povečanje), za plače zaposlenim pa bo šlo 1.578.125 evrov (zmanjšanje za 3,1 %).

Pri tem je potrebno povedati, da zaradi premestitve določenih občinskih služb na komunalo, je masa plač za katero je posredno odgovorna Občina Izola skorajda enaka oziroma se je v praksi še povišala. Novi zaposleni pa so padli, glej ga zlomka, v višje plačilne razrede. Občina je tudi znatno zmanjšala sredstva za nadurno delo in delovno uspešnost.

Vzpodbudno je vsekakor to, da je občina v tem letu predvidela več sredstev za socialne transferje, štipendije in subvencijam podjetjem in zasebnikom. Po kakšnem ključu bodo ta sredstva dodeljena, še ni jasno, upamo lahko, da ne po ključu pajdaškega kapitalizma, kar je praksa v naši prelepi državi. Manj denarja bo sicer namenjenega za javne zavode.

Zelo razvojno je naravnan proračun sicer v podpori borčevskim organizacijam, saj predvideva za te okoli 10.000 evrov več kot minulo leto. Vlaganje v borce v času krize je vsekakor neprecenljivo in razvojno naravnano, no morda je pa to investicija za bodoče politične glasove. Upokojencev v Izoli je sicer preko 4.500.

Po drugi strani je za športna društva namenjeno 8.000 evrov manj. Očitno svet ne stoji več na mladih, kar je vidno tudi po sredstvih namenjenih mladinskem svetu. Kulturna društva so prav tako potegnila kratko, saj bo za njihovo delovanje v obliki tekočih transferjev v javne zavode namenjeno 5.000 evrov manj. Svetniki imajo še dobra dva tedna časa, da dopolnijo proračun s svojimi predlogi, proračunska seja je namreč predvidena za 19. januar 2012.

 

Izraelci prinašajo strojno ali vojaško industrijo?

A svetla točka za to leto bodo kot kaže investitorji. Tako smo od več neuradnih virov blizu občine slišali, da naj bi se za investicijo v Izolo zanimali Izraelci. Po nepotrjenih govoricah naj bi se zanimali za umestitev proizvodnih hal, pri tem pa naj bi šlo za strojno ali celo vojaško proizvodnjo. Koliko bi bila v tem primeru vredna investicija in koliko delavnih mest bi nastalo s tem za zdaj še ni znano.

Poleg tega pa se zadnje čase omenja območje nekdanje Male opreme v Izoli, katera je predmet velikih apetitov. Za zemljišče v bližini morja naj bi se zanimalo podjetje Rudeks, tam pa bi zgradilo 70 stanovanj, vendar za zdaj kaže, da v Izoli niso naklonjeni novim stanovanjem. Po eni izmed statističnih meritev ima Izola preko 7.000 gospodinjstev, od teh pa je kar 2.000 občasno zasedenih, tako da morda res novih mest duhov ne potrebuje, temveč bi rabila predvsem druge vsebine. Podjetje Rudeks ima sicer blokiran transakcijski račun na banki NLB, kar je vidno iz javnih evidenc AJPES-a in Banke Slovenije.

 

Tabela: Koliko sta vredna kultura in šport v Izoli?

Leto	Kulturna društva	Športna društva
2005	38,975.13	185,040.72
2006	42,772.00	233,305.00
2007	43,757.00	232,661.00
2008	47,140.00	255,340.00
2009	50,500.00	276,278.00
2010	81,965.00	550,000.00
2011	86,747.00	371,250.00
Predlog 2012	81,700,00	363,000.00