petek, 05.09.2014 ob 13:26 | Avtor:

Čudež negativnih obrestnih mer

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Bi vi pri zdravi pameti komu posodili svoj denar in mu za to še plačali?

Po krajšem obdobju rahle korekcije v prvi polovici avgusta so prejšnji teden najprej ameriški, ta teden pa še evropski borzni indeksi nadoknadili izgubljeno. S tem so je na borzah ponovno vzpostavila močno precenjena, evforična situacija, ki jo v zgodovini delno presega le še vrh tehnološkega balona iz leta 2000. In če vam kdo reče, da so bile delnice leta 2000 še dražje kot danes, kar naj bi pomenilo, da je torej še prostora za rast, mu lahko mirno odgovorite naj si ogleda še drugo stran hriba. Tisto kar je sledilo letu 2000 namreč do vlagateljev ni bilo nič kaj prijazno, saj je bilo treba čakati naslednjih 7 let, da so se borzni indeksi vrnili. Tudi naslednji vrh iz leta 2007 je bil zelo kratkotrajnega veka, indeksi so ponovno v nekaj mesecih izgubili polovico vrednosti in znova je trajalo 5 let, da so vlagatelji leta 2013 nadoknadili izgubljeno.

 

Danes so delniški indeksi cca 25% višje kot leta 2000. A ker je poteklo vmes cca 14 let, nam torej preprost izračun pokaže, da je letni donos v celotnem obdobju mizeren, pod 2% letno. Če bi v enakem obdobju sedeli na portfelju obveznic, bi zaslužili več. Seveda, če ste delnice kupili vmes, ko so borzni indeksi dosegli velike padce je vaš donos bistveno boljši, a točno to je namen našega tedenskega borznega komentarja. Opozoriti vas želimo, da današnja situacija ni podobna borznemu dnu temveč prej borznemu vrhu. In da so donosi od enega borznega vrha do naslednjega borznega vrha precej nizki, vmesna pot pa zelo volatilna.

 

Pravi, nadpovprečni borzni donosi se dosegajo z nakupi delnic pri bistveno nižjih vrednotenjih od današnjih. Kdor je delnice kupoval v letih 2002 ali denimo 2009 je dosegel precej boljši letni donos. Čeprav leta 2002, delnice niti niso dosegle nizkih vrednotenj, saj se je sesul predvsem tehnološki del trga. Posledica tega je bil razmeroma kratek rok do naslednjega padca, ki je prišel v 5 letih. Cilj tega razglabljanja je v tem, da imajo visoka vrednotenja bodoče dobičke že vključena v ceni. Kdor kupi previsoko vrednoteno delnico, je velik del bodočih donosov prepustil prodajalcu. Iz tega lahko zaključimo, da je današnja situacija na borznih trgih močno ugodna predvsem za prodajalce, kupci se pa tega najbrž še ne zavedajo.

 

Ko že govorimo o prodajalcih ne moremo mimo Slovenije. Ta je v prejšnjem letu začela postopke prodaje nekaterih državnih podjetij. Prva večja državna prodaja na seznamu bo Aerodrom Ljubljana, če zanemarimo Helios in Mercator, ki sta bila prodana bolj zaradi vztrajanja bank, te pa so deleže predhodno zasegle iz naslova zavarovanj v postopkih povračila neplačanih posojil propadlih finančnih holdingov. Slovenija enostavno ne sme zamuditi okna izvrstne priložnosti, ki ga ekspanzivne centralne banke ponujajo za dobro vnovčitev svojega premoženja. S tem bo ubila dve muhi na en mah. Prejela bo dobro kupnino (tako sklepamo, če gre verjeti člankom o prodaji Aerodroma v dnevnem časopisju v zadnjih dveh tednih) in kar je še pomembneje, končno izločila državne družbe iz kroga klientelističnih navez, ki hromijo njihovo dobičkonosnost.

 

In ker smo ponovno omenili centralne banke ne moremo mimo Maria Draghija, ki nas »razveseljuje« z negativnimi obrestnimi merami. Obresti za depozite poslovnih bank pri centralni banki je namreč ta teden ponovno znižal in sicer na minus 0,2%. Če je tako prepričan, da je to prava pot nam ni jasno zakaj ne opravi vsega v enem zamahu. Zakaj bi se mučili? Kar direktno obresti na minus 5% letno pa je rešeno. Vsi, ki posojajo denar naj posojilojemalcem še plačajo, da jim lahko posodijo svoj denar. Tak sistem bo trajal res dolgo časa. Večstoletna akumulacija kapitala je bila možna ravno zaradi pozitivnih obrestnih mer, ki so lastnike kapitala spodbujale k produktivnem investiranju sredstev tiste, ki so si kapital sposodili pa k čim bolj racionalni uporabi. A Super Mario bo ta stoletni tek kapitalizma povsem sam obrnil na glavo. Če mu slučajno spodrsne, bo kriza iz leta 2008 zgledala kot rahel poletni dež…

 

A to še ni vse. Za sceno je poskrbela še ameriška centralna banka (vendar tega v medijih razen v našem poročilu ne boste zasledili) z objavo ugotovitev raziskave v kateri je, ne boste verjeli, dokazala, da znižanje obrestne mere deluje zaviralno na gospodarsko rast. Kaj pa sedaj g. Draghi? To kar je Federal Reserve Bank of St. Louis objavila na svoji spletni strani (»What does money velocity tell us about low inflation in the US?«) je namreč potrditev tega, kar že skoraj dve leti trdimo na tem mestu. Ne moremo se zadržati in bomo izpostavili ključni stavek iz omenjene raziskave: »In this regard, the unconventional monetary policy has REINFORCED the recession by stimulating the private sector's money demand through pursuing an excessively low interest rate policy.« Se še spomnete našega članka pred meseci v katerem smo denar primerjali z vročim krompirjem, ki si ga vlagatelji podajajo toliko časa, dokler zaradi rasti cen tudi ostale oblike premoženja ponujajo ravno tolikšne bodoče donose kot denar? Pri izjemno nizkih donosih bolj tveganega premoženja je namreč likvidnostna preferenca po denarju visoka. To so naposled ugotovili tudi doktorji na vrhu centralnih bank po tem, ko so ravno sami znižali obrestne mere na ničlo. Dobro jutro džezeri!

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH

 


Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico