petek, 09.08.2013 ob 12:45 | Avtor:

Dileme prodajalcev

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Prisilno prodajanje premoženja danes je zrcalna slika brezglavega kupovanja pred šestimi leti.

Ljubljanska borza je že tradicionalno poleti v primežu nizkega prometa, letos še dodatno ojačanega z efekti finančne krize. Tečaji pomembnejših delnic sicer v zadnjih tednih počasi naraščajo. Prednjačita predvsem Telekom Slovenije in Mercator. Prvi je pod vtisom pričakovanj o skorajšnjem začetku privatizacijskega postopka, v zadnjem mesecu dni pridobil 10% in se nahaja pri vrednosti 112 EUR. Pri tej ceni znaša P/E količnik glede na lanski dobiček okrog 17, kar ga ne uvršča več med poceni delnice. Nadaljnja rast bo torej odvisna izključno od razvoja dogodkov okoli prodaje državnega deleža v Telekomu. Zaenkrat vlagatelji temu procesu zaupajo. Delnica Mercatorja se počasi iz dneva v dan bliža vrednosti, ki sta jo v pogodbi o nameravani prodaji podpisala konzorcij slovenskih prodajalcev in Agrokor. Arbitražna razlika med pogodbeno ceno in ceno na borzi se torej manjša. Vlagatelji očitno vse bolj verjamejo, da bo prodaja tokrat uspela.

Oba zgoraj omenjena primera sta v prvi vrsti signal. Signal vladi naj se postopkov za prodajo loti resno in odločno ter pri njih vztraja. Če so začeti, jih je potreba speljati do konca. Po drugi strani pa tudi signal morebitnim nasprotnikom prodaje. Predvsem tistim, ki v omenjenih podjetjih nimajo lastniškega deleža, zelo radi pa ovirajo in mečejo polena pod noge ter so na ta način lastnikom Mercatorja v zadnjih dveh letih povzročili že precej škode s tem, ko so zaradi »višjega interesa« v zadnjem trenutku večkrat preprečili prodajo družbe. Če se bo tudi tokrat zgodilo kaj podobnega, ko so pogodbe že podpisane, se bodo morali lastniki Mercatorja najbrž odločiti o težjih ukrepih in poseči tudi po sodnem uveljavljanu odškodnin za izgubljeno vrednost. Slovenija si zaradi hude proračunske stiske preprosto ne more več privoščiti »šalabajzerstva« na mednarodnih trgih kapitala, ki nas zaenkrat še podpirajo, čeprav po obrestnih merah sodeč tudi tam počasi izgubljajo potrpljenje. Če nam zaprejo pipo bo v državi naenkrat ugasnila luč. V temi pa veste kako je, znajdi se kakor kdo ve in zna.

Poleg Mercatorja je trenutno najdlje postopek za prodajo domžalskega Heliosa. Konzorcij prodajalcev je v ožji krog povabil ponudnika s katerim se pogajajo o podrobnostih ponudbe. Tudi uspeh ali neuspeh te prodaje bo lakmusov papir za testiranje slovenske pripravljenosti na vstop tujega kapitala. Podoben proces se očitno obeta še pri Cinkarni Celje, kjer je konzorcij večjih lastnikov prav te dni podpisal sporazum o skupnem nastopu pri prodaji svojih deležev.

Očitna težava, ki jo imajo domači lastniki vključno z državo pri prodaji svojih naložb je trenutna cena teh naložb. Vsi so namreč v en glas prepričani, da so cene prenizke, da kupci izsiljujejo, izkoriščajo težko finančno situacijo ipd. Pri tem je značilno, da so to večinoma prodajalci, ki so v finančnih težavah, vključno z državo, ki tudi vse težje in dražje dobiva sredstva na trgu kapitala. Upniki torej pritiskajo na pasivni strani bilance, vrednost na aktivi pa nekako ne ustreza pričakovanjem in predstavam prodajalcev. Prva zadeva, ki jo morajo prodajalci razčistiti pri sebi je, da so si za nastalo situacijo krivi predvsem sami. Kopičenje dolgov v času izjemno pregretega trga in kupovanje deležev vsepovprek ima  posledice. Ob tem je bila pregretost trga tako delniškega kot nepremičninskega v obdobju pred krizo očitna in objektivno ugotovljiva okoliščina tako, da izgovor, da ni bilo moč predvideti korekcije cen enostavno ne zdrži. Večino slovenske finančne elite je pač zajela klasična borzna mrzlica, pri čemer so se ti obnašali še manj razsodno od malih delničarjev za katere nekako velja, da v borznem balonu tradicionalno izgubijo glavo. Šlo je za igro velikih egov, ki se je končala v solzah.

Druga kruta resnica je spoznanje dejstva, da ima vrednotenje nekega premoženja zmeraj dve strani. Prodajalca in kupca. Če prodajalec svojo naložbo vrednoti na 100 enot, ni nobenega razloga, da mu mora tudi kupec to vrednost kar tako plačati.  Kupec pač ocenjuje vrednost s svojega vidika in ponudi svojo ceno. Izkoristi lahko tudi težavne razmere prodajalca za kar ima legitimno pravico, saj je očitno bolje prepoznal pasti in priložnosti od prodajalca, ki je zaradi lastne nespretnosti v težavah. Prodajalec lahko tako ponudbo seveda mirno zavrne, a tukaj imajo težave predvsem tisti, ki so si v preteklosti za nakupe izposodili precej denarja, ki jih sedaj vleče k dnu kot mlinski kamen okoli vratu. Žal lahko danes brcajo kolikor hočejo, a realnost je pač taka kakršna je. Kapitalizem ustvarja zmagovalce in poražence in ta  »kreativna destrukcija« vleče gospodarski razvoj naprej, čeprav to v današnji situaciji morda zveni nekoliko patetično. Pogled na spremembe na lestvici najbogatejših slovencev v zadnjih letih je primer take »destrukcije«. Kriviti banke, da nočejo podaljševati kreditov in kriviti kupce, da ponujajo premalo je zgolj iskanje zunanjega krivca za lastne napake storjene v preteklih letih. O tem govori zelo lep pregovor, ki pravi: kriza nikoli ne povzroči napačne alokacije sredstev, temveč zgolj razkrije napačno alokacijo storjeno v predhodnem, »zlatem« obdobju.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico