petek, 12.09.2014 ob 14:26 | Avtor:

Duh padajočih cen

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Deflacija ni nikakršno nemško maščevanje zaradi poraza v drugi svetovni vojni.

Strah pred deflacijo se plazi po Evropi in Sloveniji. Pa je upravičen? Ogromno komentarjev, predvsem vodilnih ekonomistov, zelo blizu vladajočim politikam se v zadnjih tednih usmerja k obrambi inflacijskih ciljev. Svarijo pred duhom deflacije, ki naj bi povzročil kaos v gospodarstvu in nesluteno bedo. A pri njihovih trditvah je marsikaj v neskladju z logiko. Je to namerno ali zgolj posledica nerazmevanja tematike?

 

Inflacija se običajno opisuje kot splošna, vzdržna rast ravni cen v ekonomiji, njeno nasprotje pa je deflacija, kot splošen padec cen v ekonomiji. Zakaj bi bila inflacija pozitivna, deflacija pa negativna? Najprej je treba razumeti, da sta tako inflacija kot deflacija zgolj posledici. Posledici nekih drugih procesov pri čemer so za inflacijo pomembni človekovi umetno vzpostavljeni procesi, za deflacijo pa velja, da pride po naravni poti. Kritiki deflacije opozarjajo predvsem, da padajoče cene potrošnike silijo k odlaganjem nakupov in čakanju na ugodnejše priložnosti. Seveda je ta stvar skregana z logiko. Poznamo namreč zelo malo ljudi, ki bi zaradi deflacije prenehali kupovati hrano, pijačo in vse kar je sproti potrebnega za življenje. Tisti, ki to poskusijo pa ponavadi v skladu z Darwinovimi odkritji ne zdržijo prav dolgo. Nenazadnje pomislite sami pri sebi, zakaj vsi deremo v trgovine v času razprodaj? Zakaj, če je deflacija baje tako uničujoča? Morda bi lahko drugače trdili za večje trajne dobrine, kjer so ljudje dejansko pripravljeni počakati nekaj časa v primeru padajočih cen – denimo nepremičnine. A tudi tukaj se po določenem obdobju upadanja izoblikuje raven pri kateri vse več potencialnih kupcev oceni, da ima smisel stopiti na trg in zadevo kupiti.

 

Nižje cene preprosto pomenijo, da posamezniku ostane v žepu več razpoložljivega denarja, kar pomeni, da ni nujno, da kot celota zaradi deflacije trošimo manj. Ravno obratno zaradi nižjih cen si lahko privoščimo več raznovrstnih dobrin in storitev. Ni nujno, da bi torej deflacija za seboj potegnila generalno nižanje plač in rasti brezposelnosti. Poglejte denimo primer avtomobilske industrije pred sto leti in danes. Takrat je avtomobil stal celo premoženje in privoščila si ga je le bogata aristokracija. Danes ima vsaka družina dve vozili na parkirišču. V sto letih je prišlo do močne deflacije cen vozil kar je izključno posledica tehnološkega razvoja. A, če se je pred stotimi leti s proizvodnjo vozil po celem svetu ukvarjalo nekaj 1000 ljudi v majhnih obrtnih delavnicah, je to danes postala globalna industrija z več deset milijoni zaposlenih. Popolnoma isto velja za računalnike. S prvimi nekaj-tonskimi računalniki se je ukvarjalo morda sto ljudi, danes je v tej industriji in z njo povezanimi storitvami zaposlenih na desetine milijonov ljudi, računalniki in podobna strojna oprema ter aplikacije pa dostopni praktično vsakomur. In dobri informatiki so med najbolje plačanimi profili. Je bila torej deflacija na teh področjih pozitivna ali negativna za gospodarski razvoj? Če bi veljale trditve kritikov deflacije, danes avtomobilskih tovarn in računalniških hiš ne bi smelo več biti, saj bi zaradi vse nižjih cen morale končati v stečaju. Pa smo spet pri ekonomskih modelih, ki nimajo nobene povezave z realnostjo, a kljub temu nekateri vztrajajo z njihovim vsiljevanjem.

 

Deflacija je torej še najbolj uničujoča na finančnih trgih, kjer se ljudje vedejo skrajno neracionalno in ne kupujejo delnic takrat, ko so poceni, temveč takrat, ko so drage. In to še na kredit! Zato tudi finančna industrija in njeni medijski vojaki ljubijo inflacijo in jo odkrito podpirajo. Od inflacije imajo namreč največjo korist tisti, ki imajo v verigi prvi dostop do denarja. To so banke in njihove največje stranke, običajno razni finančni skladi. Ti imajo prvi dostop do svežega denarja preden ta dvigne cene v gospodarstvu in lahko poberejo smetano, denar pa šele nato počasi prispe do malega človeka in malega gospodarstva, kjer so nato žal že soočeni z dvigom cen. Takrat veliki prodajajo malim.

 

Deflacija je negativna tudi za tiste, ki so prekomerno zadolženi, to je dejstvo. In tukaj situacija danes ni rožnata, ker je obseg dolgov v razvitih gospodarstvih tako visok, da bi deflacija dejansko pomenila težave, o tem ni dvoma. A soočiti se moramo s temeljno resnico, da je najem posojila svobodna, poslovna odločitev posameznika, ki mora biti za vse posledice v celoti odgovoren sam. Reševanje današnje situacije bi moralo biti usmerjeno k omejevanju prezadolženosti ne pa k spodbujanju še hitrejše rasti dolgov. A ravno to počne inflacija. Uničuje tehnološki razvoj in spodbuja zgolj višanje cen, ki nato postane verižno indeksirano v pričakovanjih vseh udeležencev trga in počasi privede  k inflacijskemu načinu razmišljanja. Zakaj mislite, da v primeru vse nižjih cen avtomobilov, oziroma informacijske tehnologije, večina te industrije še ni bankrotirala? Ja očitno jih še zmeraj prodajajo z dobičkom. In kako je to možno, če cene upadajo?

 

Tukaj odigra svojo vlogo tehnološki razvoj. Vpliv tehnološkega napredka in vse zakladnice s tem povezanega človeškega znanja in inovativnosti, je namreč deflacijski. Omogoča učinkovitejšo proizvodnjo dobrin in storitev. In največji očitek, ki bi ga morali nameniti inflaciji je ravno ta, da uničuje tehnološki in znanstveni razvoj. Ker hitro-rastoče cene začnejo spodbujati predvsem finančne špekulacije, tehnološki razvoj pa se začne zanemarjati, saj zaradi rasti cen ni več potreben. Vse skupaj se začne vrteti le še okoli poceni kreditov, nepremičninsko-borznih špekulacij in korupcije. To je najhujše kar se nam lahko zgodi kot družbi (oziroma se nam je dejansko zgodilo). Inflacija je skrita kraja v katerem največ izgublja ravno srednji razred, ki je nosilec znanstveno-tehnološkega napredka družbe. Vsi veliki zgodovinski imperiji so razpadli zaradi odmiranja srednjega sloja, kot posledica inflacijskih politik skorumpirane elite.

 

Današnja nevarnost deflacije je predvsem posledica predhodne inflacije. Podivjano kreditiranje zadnjih dvajsetih let je namreč ustvarilo splošen finančni balon na vseh področjih. Ta balon se sedaj skuša počasi prazniti, seveda ta občutek ni prijeten. Vendar to ne pomeni, da je pametno inflacijo siliti še naprej. Tisti ki nam vsiljujejo inflacijo nam bodo paradoksalno servirali še večjo deflacijo, saj se vsak balon prej ali slej izprazni. Timing je morda edina neznanka tega procesa.

 

Verjamemo sicer, da problem presega obseg prostora za ta članek kar pomeni, da je naš prikaz najbrž res precej poenostavljen. Debata lahko hitro postane precej ideološka. V celoti se zavedamo tudi, da bi deflacija danes prinesla določene družbene težave in težke prilagoditve vendar predvsem na tisti strani, ki je imela od dosedanjih inflacijskih politik koristi. Deflacija je sploh problem v rigidnih sistemih, kjer dovolimo samo enosmerne prilagoditve. Ta članek vam želi zgolj predstaviti deflacijo kot popolnoma naraven pojav za razliko od inflacije, ki je posledica umetno ustvarjenih proračunskih deficitov in prekomerne kreditne ekspanzije. In težka situacija v kateri smo se znašli ni posledica deflacije temveč inflacije! Gre torej za boj naravnih sil proti umetnim. Boj proti deflaciji moramo razumeti kot borbo proti naravi stvari. Taki boji so se za človeka običajno slabo končali.

 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico