sobota, 29.03.2014 ob 14:47 | Avtor:

Ekonomika vročega krompirja

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Nizki donosi netveganih oblik premoženja spodbujajo tvegano obnašanje varčevalcev.

Vse več vlagateljev se v zadnjih mesecih na borzo vrača nezadovoljnih z donosi bančnih depozitov. Ti so v večini domačih bank padli krepko pod 2% na letni ravni, kar ljudem že počasi daje občutek, da ne pokrivajo niti inflacije. To kar se trenutno dogaja pri nas je z zamudo prišlo iz tujine, saj tam finančna represija, kot pogosto imenujejo monetarno ekspanzijo centralnih bank pritiska na varčevalce že tri leta. Na kratko vam bomo opisali ta proces, da boste lažje razumeli kako deluje in se morda odločili ali ravnate prav ali ne.
Ko guverner centralne banke (denimo ameriške ali evropske) sprejme odločitev o znižanju ključne obrestne mere, vpliva na alokacijo premoženja v ekonomiji. Kapital oz. akumulirani prihranki pretekle produktivnosti imajo pač potrebo po določenem donosu, saj pomenijo odpoved današnji potrošnji v korist bodoče potrošnje. Ta časovni zamik zahteva določen odstotek zaslužka, ker se nihče ne želi odpovedati današnji potrošnji, če pri tem v bodoče nič ne zasluži. To je v človekovi naravi in zaradi te lastnosti smo sploh dosegli stopnjo razvoja na kateri smo.
Ko zaradi intervencij centralnih bank, ki želijo vzpodbuditi kreditiranje, obrestne mere na depozite padejo tako nizko, kot so danes je logična posledica, da se imetniki depozitov začnejo spraševati kje bi dobili višji donos. Po lestvici tveganosti so bančni depoziti med najbolj varnimi naložbami, sledijo jim kakovostne državne obveznice. A glej ga zlomka, tudi tu centralne banke posredujejo in odkupujejo te obveznice na trgu ter jim na ta način znižujejo donos (quantitative easing). Tudi s kakovostnimi obveznicami torej ne boste zaslužili več kot 2,5% letno. Kaj torej ostane? Manj kakovostne obveznice in delnice. Tukaj so običajno pričakovani donosi višji, na tveganja pa vlagatelji radi dokaj hitro pozabijo tako da… veselo v nakupe…
Vendar, zgodba ni tako enostavna. Denar (bančni depozit) je ravno tako oblika finančnega premoženja kot delnice, obveznice itd. Vsako izdano delnico ali obveznico mora v vsakem trenutku nekdo imeti v lasti in enako velja za vsako enoto denarja v obtoku. Kaj se torej zgodi, ko nekdo ne želi več vezati bančnega depozita zaradi prenizke obrestne mere in se odloči kupiti delnice? Klasična ugotovitev, ki jo boste pogosto slišali je, da se denar seli na borzo in dviga tečaje delnic.Seveda je ta ugotovitev napačna. Ko nekdo kupi delnice res sprazni svoj bančni račun, vendar na na drugi strani tisti, ki mu je te delnice prodal pač napolni svoj bančni račun. Količina bančnega depozita (denarja) v finančnem sistemu je po vsaki borzni transakciji popolnoma enaka. Matematično enaka do zadnje decimalke (če zanemarimo borzno provizijo). Nič se torej ne preseli ali odseli z borze. Borzne tečaje ne spreminja količina denarja, ki prihaja ali odhaja temveč psihološki profil kupcev in prodajalcev. Tista stran, ki je v določenem trenutku bolj zainteresirana za transakcijo prevlada in premakne ceno.
In tu je sedaj kavelj. Kupec delnic se je rešil svojega »nizkodonosnega« denarja in je ponosen lastnik delnic. A sedaj je ta njegov denar prejel prodajalec delnic na svoj bančni račun. Če tudi on ne bo zadovoljen z nizkim donosom na bančnemračunu, bo prav tako iskal možnosti višjega donosa drugje. Ekspanzivna monetarna politika centralnih bank torej povzroči efekt »vročega krompirja«, ko si zaradi nizkih obrestnih mer vse manj oseb želi imeti denar in si ga začnejo pospešeno podajati med seboj. A ker centralne banke s svojimi ukrepi v finančni sistem dodajajo vse več denarja (ki ga nekdo v vsakem trenutku mora imeti v lasti) postaja ta nervoza imetnikov vse močnejša. Ogromna masa nizkodonosnega premoženja v procesu črednega obnašanja začne delovati špekulativno in preskakuje v oblike premoženja z višjim donosom, ki pa so tudi bistveno bolj tvegane. Ta proces se na koncu ustavi, ko se tudi donos tveganega premoženja praktično izenači z donosom netveganega premoženja. Premije za prevzem tveganja v tistem trenutku ni več in imetniki tveganega premoženja (delnic in podjetniških obveznic) ostanejo z vročim krompirjem v roki. Tega se seveda zavedo šele, ko je prepozno.
V ZDA je na primer trenutni pričakovani povprečni desetletni delniški donos z vključeno dividendo pod tremi odstotki letno. Kupci delnic se najbrž ne zavedajo, da bodo v teku naslednjega desetletja zaslužili manj kot imetniki obveznic. A sistem tako deluje in nič drugače ni bilo leta 2007, ko so tudi v Sloveniji vlagatelji drli na borzo, ker ne bankah ni bilo mogoče zaslužiti niti procenta letno. Večini je danes žal, da niso ostali na banki, kljub mizernemu donosu. Daleč od tega, da bi bile razmere na naši borzi danes tako špekulativne kot takrat, na tujih pa so. Občutek, da z vezanim depozitom ne uspete pokriti niti inflacije je točno to, kar so centralni bankirji želeli doseči. Zagnati špekulativni naboj varčevalcev in dvigniticene tveganega premoženja. Te zgodbe so se zmeraj končale v solzah in tokrat ne bo nič drugače. Zgolj vprašanje časa.


Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico