petek, 16.05.2014 ob 14:01 | Avtor:

Gre ECB po poti FED?

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (0)  
  
Virus ekspanzivne monetarne politike se širi na našo stran oceana.

 

V zadnjih tednih precej prostora dobivajo ugibanja o tem ali se bo tudi Evropska centralna banka (ECB) naposled spustila v podoben program monetarnega popuščanja, kot ga izvajajo ZDA. Kako naj bi to dejansko zgledalo je sicer veliko vprašanje, saj v ZDA tamkajšnja centralna banka odkupuje državne obveznice, ki pa imajo enega skupnega izdajatelja, vlado ZDA. V Evropski Uniji je stvar bolj zapletena, saj imamo več nacionalnih vlad, ki izdajajo svoje obveznice zato bi zagotovo prišlo do trenj pri odločitvah o tem, čigave obveznice in v kakšnem obsegu naj ECB kupuje. Pri vsem skupaj je zanimivo, da celo do sedaj neomajni predstavniki nemških monetarnih oblasti po zadnjih informacijah dopuščajo, da bi do določenih monetarnih ukrepov vendarle lahko prišlo. Od kod sprememba stališč?

Če kdo misli, da Nemci to počnejo zaradi ljubezni do evropske periferije, ki že najmanj dve leti prosjači za podoben program monetarne ekspanzije, kot v ZDA, se moti. Nemčija spreminja pot izključno iz lastnih interesov. Na priloženem grafu lahko vidite, kaj jih muči. Rast izvoza po podatkih Svetovne banke (označena z modro črto) je sicer precej volatilna kategorija, zato smo na grafu dodali trendno linijo (označena z rdečo barvo). Trend je jasen, njegov naklon pa je negativen. Od tod tudi vse večja pripravljenost Nemčije na nekatere ukrepe, ki so se morda še pred letom ali dvema zanje zdeli nesprejemljivi. Na upočasnjevanje nemškega izvoza vplivata predvsem visok tečaj evra ter ohlajanje azijskih gospodarstev, v prvi vrsti Kitajske. Dodaten razlog za pritisk na nemško konkurenčnost je bila napačna strateška odločitev o predčasnem zaprtju vseh jedrskih elektrarn. S tem so najbolj poceni vir energije nadomestili z najdražjim (obnovljivi viri in uvoz). Posledica tega je, da so danes cene energije za nemško industrijo cca 20%, za gospodinjstva pa skoraj 50% nad evropskim povprečjem. To začenja počasi dušiti tudi najbolj produktivno evropsko gospodarstvo zato moramo biti pri stavah na nadaljevanje nemške zgodbe o uspehu odslej precej bolj previdni.

 

 

Seveda se takoj postavlja vprašanje kako doseči relativno znižanje vrednosti svoje valute v svetu, kjer vse večje centralne banke poskušajo manipulirati tečaje svojih valut. Kako znižati vrednost evra, če centralna banka ZDA dela vse, da bi znižala vrednost dolarja, japonska odkrito znižuje vrednost jena in zadnje čase celo kitajska centralna banka skuša ohlajanje tamkajšnjega gospodarstva delno reševati z zniževanjem vrednosti juana. Ukvarjanje državnih birokratov z administrativnim določanjem tako pomembnih cen kot je cena nacionalne valute ali cena posojil (obrestna mera), se je zmeraj končalo precej slabo. Od kod sploh ideja, da lahko skupina ljudi sedečih v neki pisarni bolje določi katera je trenutno prava obrestna mera ali pravi tečaj valute v primerjavi s prostim trgom? Kaj pa če je trenutna obrestna mera prenizka in bo povzročila novi finančni balon in nato kolaps?

 

Borzni trgi zadnji teden pridobivajo na vrednosti predvsem pod vplivom pričakovanj o popuščanju ECB. Žal velik del javnosti, tudi strokovne, še zmeraj ne razume, da likvidnost ni tista ovira, ki v tem trenutku »bremza« gospodarski zagon. Likvidnosti je v finančnem sistemu več kot dovolj in tudi rekordno poceni je. Težava je na drugi strani in sicer na strani tistih, ki to likvidnost potrebujejo. Vse več podjetij, gospodinjstev in tudi držav je namreč na robu kreditne sposobnosti, zato so banke pri podeljevanju novih posojil zelo previdne. Nizka gospodarska rast je torej posledica splošne prezadolženosti, ta pa ustvarja začarani krog, saj zaradi prezadolženosti in posledično nizke gospodarske aktivnosti ni dovolj perspektivnih projektov, ki bi jih banke z dovolj visoko stopnjo zaupanja financirale. Nižanje kreditnih standardov v tem primeru tveganja sicer prenaša v prihodnost, a ta eksponentno naraščajo.

 

Rešitev tega problema je zgolj v strukturnih ukrepih za povečanje konkurenčnosti evroobmočja, ne pa v zalivanju trga s poceni likvidnostjo, ki na dolgi rok generira le destruktivne finančne balone. Evropa se mora odreči določenemu delu svoje prenapihnjene in zbirokratizirane socialne države, če želi ustvariti prihodnost za bodoče rodove. Malokdo si upa to povedati na glas, a tako je. Breme pravic in nekontroliranega, neproduktivnega trošenja v obliki subvencij, strukturnih skladov itd…, ki se je nabralo v letih začenja dušiti gospodarski razvoj in iz trga dela izriva vse večji del ljudi, predvsem mladih. Ti ostajajo brez delovnih izkušenj, perspektiv in nenazadnje življenjskih ciljev zaradi ščitenja pridobljenih privilegijev določenih slojev ali generacij. Treba si bo priznati, da lahko pravice obstajajo samo do tiste meje dokler so matematično in aktuarsko vzdržne. Preko te meje to niso več pravice, temveč račun brez krčmarja. In mladi imajo vso pravico tak račun zavrniti.

 

Evropa mora torej postati poceni, racionalna in učinkovita tvorba, ki državljanom omogoča samostojno opravljanje lastnih interesov in jih pri tem čim manj ovira. Če tega ni sposobna lahko ugotovimo, da je njen edini namen ugodno življenje bruseljske birokratske elite in lobijev (vprašajte naše evroposlance kako to gre), kar pa ni v našem interesu in take Evrope ne potrebujemo. In še manj potrebujemo Evropsko centralno banko, če je njen ključni cilj ustvarjanje inflacije. Si lahko mislite, da je interes naše centralne banke, da so stroški življenja vsako leto višji? Se vam ne zdi, da tukaj nekaj ne štima in nihče od domačih evroposlancev tega niti ne problematizira? Drugi odstavek 282. člena Evropske pogodbe centralni banki kot edini in izrecni cilj nalaga cenovno stabilnost evroobmočja.  Kaj tem gospodom na vrhu banke ni jasno v besedni zvezi »price stability«?! Samo nekomu, ki globoko ne razume značilnosti eksponentne funkcije se lahko beseda stabilnost zdi enaka 2% rasti cen. Matematična nepismenost ni ravno dobra lastnost, če odločaš o monetarni politiki.

 

 

 



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico