petek, 25.10.2013 ob 12:50 | Avtor:

Išče se lastnik

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Slovenija se z muko prebija skozi prvo rundo privatizacijskega seznama.

Postopek prodaje Heliosa se kot kaže bliža koncu. Avstrijski interesent Ring International Holding in konzorcij prodajalcev, ki ga sestavljajo predvsem banke in skladi sta namreč podpisala prodajni sporazum s katerim bo avstrijski kupec pridobil večinski delež Heliosa. Zaključek postopka je sicer še odvisen od izpolnitve nekaterih pogojev, kot so pridobitev soglasja Urada za varstvo konkurence, kar pa naj bi bilo načeloma bolj vprašanje časa, kot pa vsebine. Cena delnice Heliosa po kateri naj bi bila po zaključku prenosa delnic izvedena še prevzemna ponudba za vse ostale delničarje sicer še ni znana. Se je pa na borzi na podlagi neuradnih informacij iz časopisov tečaj ustalil pri 500 evrih, kar pomeni, da najbrž ne bomo daleč od te vrednosti, vprašanje je samo še koliko časa bo trajalo, da se posel zaključi.

Helios je naposled po skoraj dveh letih muk našel novega lastnika. Nekdanji največji lastnik Zvon Ena Holding je namreč pristal v stečaju, zaradi katerega je prisiljen odprodati naložbe. Največja med njimi je Helios, zato so se lastniki odločili oblikovati prodajni konzorcij za skupni nastop na trgu s ciljem doseči čim višjo ceno. Zanimivo, da je bilo resnih kupcev zelo malo, pravzaprav sta na koncu ostala le dva. Kje so razlogi za to?

Določeni razlogi so na strani samih podjetij, ki jih prodajamo. Na veliko se v domačih medijih omenjajo kot nacionalni biseri, bilance in skrbni pregled pa nato odkrijejo precej okostnjakov v omarah. Tik pred zaključkom pogajanj o prodaji Heliosa je tako iz omare padel »zanimiv« nepremičninski posel v višini 20 milijonov EUR v Beogradu, ki ga je avstrijski kupec takoj izkoristil za znižanje kupnine. Podobnih prijateljskih poslov je v naših, predvsem državnih in paradržavnih podjetjih precej. Gre za klasičen scenarij odtekanja javnega premoženja v zasebne roke preko svetovalnih, storitvenih, kreditnih, zastopniških in drugih pogodb povezanih s posli, ki pogosto nimajo nobene povezave z osnovno dejavnostjo s katero se ukvarja podjetje. Vpletene so običajno osebe z bolj ali manj močnimi politično-sorodstvenimi povezavami. Tudi uprave teh podjetij imajo prste v marmeladi, saj brez njihove odobritve takih poslov ni mogoče speljati. Edini, ki o tem ne vedo nič in na koncu samo debelo gledajo, kako se vrednost njihove naložbe zmanjšuje so delničarji. Izvaja se torej  sistemski rop, ki je posledica dejstva, da javne lastnine nihče ne nadzira tako, kot bi nadziral svoje lastno premoženje. Zaradi tega danes ne uspemo doseči dobrih prodajnih pogojev za podjetja, ki jih prodajamo, to pa se bo seveda sčasoma poznalo na obsegu in kakovosti javnih storitev ter vse višji davčni represiji. In to je glavni razlog zaradi katerega moramo ljudje privatizacijo državnih podjetij podpreti in na ta način prekiniti tok denarja, ki napaja politično elito, ta pa že leta drži v šahu celo državo.

Drugi razlog zakaj obsežnega zanimanja kupcev za naša podjetja ni pa je poslovno okolje v državi. Vseskozi spreminjajoča se regulativa, sovražen odnos do kapitala, naraščajoče davčno breme, trajno financiranje s proračunskimi primanjkljaji, neprijazen državni aparat, korupcija na lokalni ravni ter visoke cene nepremičnin pač ne spodbujajo zanimanja resnih poslovnežev za investiranje v Sloveniji. Zaradi tega ti naložb pri nas ne obravnavajo s premijami temveč z diskonti. Od ekonomske vrednosti podjetij torej odštevajo tveganja zviševanja davkov, prispevkov, taks ter zneske potrebne za korupcijo pri doseganju ciljev in na ta način pridejo do cene, ki so jo pripravljeni plačati. Ker se javnofinančna slika Slovenije v zadnjih letih naglo slabša, se vse več potencialnih investitorjev sprašuje ali sploh ima smisel tvegati in se odločiti za naložbe v Sloveniji, saj neurejene državne finance pomenijo največje tveganje za dolgoročno stabilnost družbe. Slovenija kot destinacija enostavno za kapital ni več privlačna. A ravno kapitala nam kronično primanjkuje.

Imamo torej dva razloga za nizko zanimanje tujih vlagateljev za naša podjetja. Prvi razlog je že dejstvo, »prijateljski posli« v državnih podjetjih se dogajajo in seveda obstaja močan interes, da se ne bi prekinili. Marsikdo si ravno zaradi tega ne želi, da bi se ta podjetja znašla v prodajnem postopku, saj lahko na dan pride marsikaj, kar ni za naše oči. Na drugi faktor pa imamo vpliv. Za vodenje države lahko izbiramo take ljudi, ki so pripravljeni odpravljati ovire, ki smo jih predstavili zgoraj. A če nato na volitvah zmagujejo tisti, ki jim je cilj, da ovire za prihod kapitala in znanj v Sloveniji ostajajo, ker so ravno sami zadnjih dvajset let od tega dobro živeli, bo pač tako kot je. Pri vas doma najbrž ne dovolite kar komurkoli, da vstopi v stanovanje in odnese kar je v njem vrednega. Pri javni lastnini pa začuda ne gojimo tega odnosa. Odnašajo nam pred očmi pa se nihče ne zgane. In ne samo državno lastnino. Z novimi in vse višjimi davki ter vtikanjem države v zasebno sfero se vse bolj krepijo tudi apetiti po nadzoru in plenjenju zasebne lastnine. In mi jim pod pretvezo »socialne države« to celo dovolimo. Bomo imeli v Sloveniji kdaj proteste pred parlamentom tudi zaradi visokih davkov?

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico