petek, 26.09.2014 ob 14:46 | Avtor:

Kako napihniti balon

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Ena vrsta balonov potrebuje vroč zrak, druga pa vroče zgodbe.

Charles Kindleberger je v svoji knjigi »Manias, Panics and Crashes« že pred desetletji opozoril, da lahko s prekomernim odgovorom na eno krizo, zasejemo semena naslednje krize. Če to aktualiziramo na današnje stanje lahko ugotovimo, da semena naslednje krize predstavljajo visoki proračunski primanjkljaji in rekordna zadolženost nekaterih pomembnih držav. Kindleberger je trdil, da finančni baloni prihajajo v valovih, saj pok finančnega balona sproži odziv fiskalnih in monetarnih oblasti, ki s svojimi ukrepi postavijo temelje za naslednji finančni balon. Iz tega procesa lahko izločimo vzorec, ki se na finančnih trgih periodično ponavlja že stoletja. Želja po stabilnosti ustvarja nestabilnost.

Vendar Kindleberger ni bil tisti, ki je podrobno opisal dogajanje znotraj teh valov. Zasluge za to pripisujemo drugemu ekonomistu, ki v krogih danes prevladujočih ekonomskih privržencev racionalne teorije ravnotežja ni bil nikoli priljubljen. Zaradi tega njegove teorije tudi v šolah redko dobijo prostor, če že, ga na hitro omenijo ob strani kot eno od alternativnih ekonomskih šol. Gre za Hymana Minsky-a in njegovo hipotezo finančne nestabilnosti. Ta je kot ulita za razlago težav s katerimi se srečujemo danes. Mesto temeljnega gradnika nestabilnosti v njegovi hipotezi zajema dolg.

Hyman Minsky je namreč prav tako trdil, da se ekonomija giblje v ciklih oz. valovih. Skozi te valove prehaja iz stabilne v nestabilno fazo in nazaj. Znotraj teh ciklov se v posameznem obdobju ustvarijo idealni pogoji za razvoj špekulativnega momenta. Pozitivni del gospodarskega cikla sproži t.i. pozitivno povratno zanko. Optimizem in močan denarni tok v tej fazi cikla omogočata nastanek špekulativne evforije, ki ima kmalu zatem za posledico močno rast kreditiranja. Banke poleg tega v pozitivnem delu cikla posojilne standarde močno znižajo, saj tudi same optimistično gledajo na prihodnost. Rast obsega posojil nato z zamikom vpliva na rast finančnih obveznosti (obresti), ki kmalu začnejo presegati denarni tok ustvarjen s temi naložbami. Ko vse večji delež posojilojemalcev ne uspe več sproti poravnavati svojih obveznosti, se začne kriza. Banke nanjo hitro odgovorijo z zaostrovanjem posojilnih standardov, kar še dodatno sproži pritisk na vnovčevanje in padanje cen premoženja. Sledi val stečajev in čiščenja ter vsesplošni pesimizem. V tem fazi se na trgu za tiste, ki niso prezadolženi pojavijo nove priložnosti (nakupi podjetij v stečaju, ali prevzem njihovega tržnega deleža), kar na koncu sproži ponoven začetek pozitivnega cikla.

Minsky je natančno definiral tri faze tega dolžniškega cikla. Prva faza je hedge faza. V tej fazi posojilojemalec s svojim denarnim tokom uspeva pokrivati tako obresti kot glavnico posojila. Dolg se torej tukaj samo-likvidira, zato ta faza deluje stabilizacijsko na celotno ekonomijo. Druga faza je špekulativni dolg. Ta je že korak dlje na krivulji tveganj, saj posojilojemalec s svojim denarnim tokom pokriva samo še sprotne obresti, glavnica pa se konstantno podaljšuje z novimi posojili. Ta faza je že delno destabilizacijska, ker morata biti izpolnjena dva pogoja: obrestne mere ne smejo rasti in vrednost premoženja (borze, nepremičnine) ne smejo pasti. Tretja faza je ponzi faza. Denarni tok tukaj ne zadostuje več niti za pokrivanje sprotnih obresti. Celotna struktura finančnega sistema v tej fazi stoji skupaj samo še dokler vrednosti borz in nepremičnin naraščajo. In naraščati morajo vse hitreje, torej eksponentno. In če vsaj malo razumete matematiko, veste, da eksponentno naraščanje v neskončnost na našem planetu ni mogoče. Ponzi faza je torej zadnja, najbolj destruktivna faza, ki neizogibno vodi k poku finančnega balona.

Povezava med vsemi tremi fazami je pozitivna povratna zanka. Človeška narava je tista, ki povzroči, da finančni sistem prestopi z ene faze v drugo. Ljudje pač nismo popolna racionalna bitja, kot nam to poskušajo vsiliti ekonomski modeli, temveč smo socialna bitja. Potrebujemo družbo, potrebujemo družbeno potrditev, posnemamo en drugega, verjamemo na besedo, zaupamo mnenjskim voditeljem, medijem ipd… Vse te družbene interakcije omogočajo nastanek špekulativnih balonov, kjer ljudje zaradi posnemanja in družbene potrditve opustimo racionalno presojo in zapademo v kompleksen sistem medsebojnih odnosov zaradi katerega sploh ne zaznamo, da smo sredi finančnega balona. Če sosed ali znanec kupuje delnice oz. stanovanje je visoka verjetnost, da se bomo v to avanturo spustili tudi mi. Pri tem se ne sprašujemo o ceni. Nezavedno postanemo ujetniki človeške narave, ki presenetljivo začne delovati proti nam. Čustva, ki so na nekaterih področjih človekovega življenja nujno potrebna in dobrodošla, v financah nenadoma postanejo destruktivna. To nam postane jasno šele, ko je prepozno. Zanimivo iz naših izkušenj je predvsem to, da je boj proti temu skoraj nemogoč. Človeka, ki ga zajame vrtinec finančne mrzlice ne moreš več rešiti. Lahko samo še opazuješ tok dogajanja. A s tem, ko opazuješ si že v nevarnosti, da te bo povleklo zraven.

 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico