petek, 31.05.2013 ob 13:05 | Avtor:

Luka Koper tokrat presegla pričakovanja

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Slovenski blue-chipi v zadnjih štirinajstih dneh hitijo s predstavljanjem svojih dosežkov.


Domača borza je v minulem tednu ponovno beležila rdeče številke. Najbolj zaslužne za to so bile delnice Mercatorja in Telekoma Slovenije. Predvsem pa domača politika, ki postaja iz dneva v dan bolj podobna bizarnemu šovu nedoraslih osebkov z očitnimi znaki motenj osebnosti.
Delnice Mercatorja so izgubile dobrih 20% vrednosti in kotirajo pri 87 EUR za delnico. Razlog je seveda v tem, da se na razpis za prodajo deleža v podjetju ne prijavlja nihče več razen hrvaškega Agrokorja, ki ima tudi sam težave s pridobivanjem stabilnih virov financiranja nakupa in enega finančnega sklada, ki mu je pač interes kupiti podjetje čim ceneje in ga prestrukturirati. Ponudbe obeh so seveda temu primerno nizke, zato prodajalci s prodajo pod takimi pogoji oklevajo in upajo na boljše ponudbe. A teh ni, ker se v vmesnem času vztrajno poslabšuje tudi tržni in finančni položaj Mercatorja. Družba je v vsak dan slabši kondiciji, prodajalci pa upajo, da bo nekdo ponudil več. Zakaj pa bi?
Druga zgodba je Telekom Slovenije. Delnica je prejšnji teden, pod vplivom informacije, da je podjetje uvrščeno na seznam privatizacije državnega premoženja poskočila na 106 EUR za delnico. Kmalu po tem, ko so seznam reform poslali v Bruselj, so seveda vladajoči politiki doma pokazali svoj pravi obraz in začeli med seboj kar tekmovati, kdo bo bolj očrnil predvideno privatizacijo državnih podjetij. Poslanci druge največje koalicijske stranke bodo v parlamentu celo izrecno nasprotovali prodaji Telekoma Slovenije. Seveda to otročje igračkanje z načrti ne vpliva pozitivno na razpoloženje vlagateljev, ki so zaradi tega začeli delnice Telekoma prodajati, njihov tečaj pa potisnili do 96 EUR za delnico.
Obstaja več razlogov zakaj bi bilo za to državo dobro, če bi se odrekla lastništvu in nadzoru v podjetjih. Najbolj preprosti in očitni so tisti, ki govorijo o večji učinkovitosti poslovanja predvsem na račun manjšega razmetavanja denarja družbe. Klasični primer so poblaznele večmilijonske sponzorske pogodbe za nekatere športne klube. Vsekakor ni in ne sme biti naloga države, da posameznim športnikom in športnim funkcionarjem omogoča managerske plače. Drugi razlog govori o tem, da imajo podjetja v državni lasti privilegiran položaj na trgu zaradi možnosti političnega dodeljevanja velikih državnih poslov, kar pomeni oviranje proste konkurence. Tudi tega si državljani ne smemo želeti, saj gre nekonkurenčnost neposredno na naš račun preko pod-mizo dogovorjenih in posledično preplačanih poslov. Tretji razlog govori o bolj poštenem kadrovanju. Državna podjetja so namreč v zadnjih letih postala leglo političnih in sorodstvenih kadrov od katerih mnogi nikoli ne bi dobili takih služb, če bi se sami brez političnih zvez potegovali zanje. Številni bolj sposobni ljudje, ki take vrste poznanstev nimajo pa ostanejo pred zaprtimi vrati. 
Poglavitni razlog zaradi katerega bi pravzaprav državljani morali zahtevati od politike, da se umakne iz državnega lastništva podjetij pa je koruptivno delovanje, ki se je zaredilo v državno kontroliranem delu gospodarstva. V Sloveniji najbrž skorajda ni več javnega razpisa v katerem ne bi posle pridobila »prava« podjetja. Če pregledamo družinska podjetja vseh domačih politikov, javnih funkcionarjev in njihovih družinskih članov bomo verjetno ugotovili, da jih velik delež vsaj del prihodkov opravi na račun poslov z državnimi podjetji ali podjetji lokalnih skupnosti. Najboljši primer so razne storitvene in svetovalne pogodbe, kjer iz državnih firm v zasebne žepe odtekajo milijoni. 
Poznanstva, korupcija in podkupnine imajo pri pridobivanju poslov z državnimi podjetji veliko težo. Zato so različne nadzorniške funkcije tudi tako iskane. Politiki, ki seveda te svoje fevde branijo na vso moč, skušajo ljudem prati možgane z zgodbicami o zlobnih tujcih, ki naj bi domača podjetja pokupili, zaprli ali preselili v tujino. Domača oligarhija na ta način zgolj nadaljuje izčrpavanje teh podjetij in si s tem zagotavlja neskončen vir povečevanja osebnega premoženja. S tem premoženjem nato obvladuje politično sliko in institucije države, ki so v tem boju praktično nemočne. Zloglasni tajkuni torej niso produkt »neoliberalizma« temveč pretiranega državnega intervencionizma. Večina teh kravjih kupčij bi se v primeru prihoda resnega tujega lastnika končala v trenutku, zato moramo državljani na vso moč zahtevati, da se državna podjetja prodajo. In da država nemudoma preneha posegati na področje gospodarstva in razdeljevati naš, davkoplačevalski denar po političnem navdihu vsakokratne oblasti. Brez prekinitve tokov denarja, ki napajajo tajkunsko oligarhijo ne bomo imeli normalne države ne glede na kakršnekoli druge reformne ukrepe. Enostavno moramo doseči, da se za te pokvarjene politično-sorodstvene naveze za zmerajo zaprejo pipice državnega denarja. To je edini, ampak res edini način, da se politika v Sloveniji končno spremeni. 
Prihaja tisti čas, ko si običajno na hitro ogledamo rezultate poslovanja nekaterih večjih domačih podjetij, ki morajo do konca maja objaviti trimesečne bilance. Najprej nekaj besed o Krki. Prodajo so v prvih treh mesecih tekočega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 8%. Čistega dobička je za 6% več in sicer 51 milijonov EUR. Do tu je vse lepo in prav, rezultat je na prvi pogled spodoben. A podrobnejši pogled v drobovje bilanc poraja določena vprašanja. Predvsem višina terjatev do kupcev je vredna zanimanja. Ker ne želimo soditi na pamet, smo si ogledali trende za pet let nazaj in jih primerjali s petimi drugimi farmacevtskimi podjetji (Novartis, Stada, Mylan, Teva in Merck). Ugotovili smo, da povprečni delež terjatev v letnih prihodkih teh petih podjetij znaša cca 25%, pri Krki pa dosega skoraj 40%. Prav tako terjatve v Krki predstavljajo prek 25% vseh sredstev družbe, pri navedenih tujih farmacevtih pa v povprečju manj kot 15%. Krka torej precej večji delež svoje realizacije ustvari s kreditiranjem svojih kupcev. Za upravo družbe je to sicer lahko upravičen kanal pospeševanja prodaje, a delničarji morajo biti pozorni, da stvari ne bodo ušle iz rok. Že hiter pogled na izkaz denarnih tokov potrdi zgoraj navedeno, saj je čisti denarni tok iz poslovanja skoraj 30% nižji od tistega v enakem obdobju lani in to predvsem na račun prilagoditev iz naslova povečanja terjatev do kupcev in povečanja zalog (ki znižujeta denarni tok iz poslovanja).

Na poslovanju Petrola se predvsem pozna slaba gospodarska situacija v Sloveniji. Na domačem trgu so jim namreč upadli prihodki od prodaje v skoraj vseh segmentih. Razmeroma močno tudi Petrolu naraščajo terjatve iz poslovanja, kar kaže na slabo plačilno disciplino domačih podjetij, predvsem v sektorju transporta in gradbeništva. Bolje so jo odnesli na tujih trgih s čimer so skupne prihodke skupine povečali za 5%. Ker so stroški prodaje rasli hitreje, je rezultat iz poslovanja celo 15% slabši od primerljivega lanskega. Z ugodnejšim rezultatom v finančnem delu izkaza uspeha (nižja izguba na račun izvedenih finančnih instrumentov) so uspeli na koncu balansirati čisti dobiček, ki je cca 4% nižji od primerljivega lanskega in znaša 12,3 milijone EUR.

Telekom Slovenije se že tretje leto zapored sooča z upadom prihodkov. Ker znižujejo tudi stroške, je čistega dobička ostalo skoraj toliko kot lani v tem obdobju oz. 14,5 milijona EUR. Načrti v višini do 50 milijonov čistega dobička do konca leta ostajajo nespremenjeni. Tako kot večina domačih podjetij se zaradi slabe plačilne discipline soočajo z naraščanjem terjatev do kupcev in to kljub temu, da jim prihodki celo upadajo. Eno največjih tveganj Telekoma Slovenije ostajajo tožbe, ki so jih proti največjemu domačemu telekomunikacijskemu operaterju vložile različne osebe v skupnem znesku preko 600 milijonov EUR, kot protipostavko pa ima Telekom oblikovanih zgolj cca 30 milijonov rezervacij za morebitna izplačila odškodnin povezanih s temi tožbami. To je tudi eno od ključnih vprašanj za morebitne tuje interesente, ki bi se pojavili kot kupci, če bi se vlada vendarle odločila, da Telekom zares proda.

Prijetno presenečenje je tokrat pripravila Luka Koper. Izboljšala je poslovne rezultate na vseh pomembnejših segmentih. Prihodki od prodaje storitev so višji za 5% pri tem pa so bili izjemno pazljivi pri stroških ki se niso opazno povečali (kar je velika sprememba glede na pretekla obdobja). Dobiček iz poslovanja je zrasel za 30%. Precej jim je pomagal tudi zdrs obrestne mere EURIBOR na medbančnem trgu zaradi katerega so plačali skoraj milijon EUR manj obresti. Čistega dobička se je posledično v prvih treh mesecih nabralo za 4,7 milijona EUR oz. kar 80% več kot v enakem obdobju lani. Donosnost kapitala se je s tem povzpela preko 7%, kar predstavlja očiten napredek v primerjavi z zadnjimi leti. 
Z Luko Koper je v osnovi podobna zgodba kot z Aerodromom v Ljubljani. Tekoče poslovanje je zaenkrat dobro, delničarji pa morajo biti predvsem zelo pozorni na morebitne apetite interesnih skupin povezane z megalomanskimi investicijami. Če te investicije ne stojijo na resnih in realnih predpostavkah lahko potopijo celotno firmo, kar se je na primer zgodilo Intereuropi. Malo je manjkalo pa bi podoben scenarij leta 2008 utegnil doleteti tudi Luko Koper, a se je družba uspela takrat z menjavo vodstva pravočasno izvleči in sanirati finančni položaj. V investicije, ki pogosto dosegajo ali celo presegajo vrednost podjetja samega je bolje vstopati s kapitalom (bodisi z dokapitalizacijo podjetja s strani obstoječih delničarjev, če se ti strinjajo z načrti ali s strateškim partnerjem), kot pa z dolgovi. Sploh pa so tvegane mega-investicije problem predvsem v državnih podjetjih, kjer pogosto bolj kot na ekonomski osnovi temeljijo na egotripu in korupcijskih poslih interesnih skupin iz ozadja ter sedaj že močno obrabljeni floskuli o nacionalnem interesu. Državno lastništvo v teh podjetij bi moralo ostale delničarje in upnike še toliko bolj spodbujati k pozornosti in gledanju pod prste.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH




Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico