petek, 04.07.2014 ob 13:28 | Avtor:

Moč pozitivne misli

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

 Posledice nekaterih naravnih procesov so za človeški um včasih nedojemljive.

 

Večina ljudi ima eno skupno veliko težavo in to je nerazumevanje delovanja procesa pozitivne povratne zanke (positive feedback loop). Nešteto naravnih in družbenih pojavov okoli nas deluje ravno po tem principu. Zdijo se nam popolnoma vsakdanji in jih kot take sprejemamo ne razumemo pa obsega sprememb ali deviacij, ki lahko ob tem nastanejo. Pojav tornadov, jedrske reakcije, izhlapevanje vode, gozdni požari, zbiranje firbcev ob cesti ob prometnih nesrečah, obrestni račun, rast prebivalstva, odvisnost od droge, aplavz publike v gledališču in seveda nenazadnje tisto kar nas najbolj zanima – borzni trgi. Vsi našteti so primeri procesov, ki delujejo po principu pozitivne povratne zanke, to pa najlažje opišemo kot proces v katerem majhne spremembe ene količine vodijo k vse večjim spremembam druge količine, to pa spet povratno vpliva na povečevanje prve količine. Za pozitivno povratno zanko je torej bistveno, da se ne povečuje zgolj odvisna količina temveč tudi osnova.

 

Kaj mislite kolikšna bi bila končna debelina kosa papirja, če bi običajen list papirja z debelino 0,1 mm poskušali 30-krat prepogniti tako, da se debelina po vsakem prepogibanju podvoji? Najbrž boste rekli nekaj cm, ker nam tako pač pravi človeška intuicija. A pozor: pravi odgovor je 107 km. Ja, debelina 30-krat prepognjenega kosa navadnega papirja bi znašala stosedem kilometrov! In zadeva eksponentno narašča še naprej. Če bi želeli prepogniti kos papirja tolikokrat, da bi z njim prišli do Lune (razdalja med Zemljo in Luno je v povprečju cca 384.000 km), bi to morali storiti le 42-krat. Najbrž sedaj ni potrebe, da vam razlagamo, da je z današnjimi orodji in stroji  nemogoče tridesetkrat prepogniti list papirja (že zaradi razmerja med dolžino stranice in debelino papirja), vendar smo prepričani, da si do danes tega niste niti predstavljali. Vidite, to je moč pozitivne povratne zanke.

 

Pozitivna povratna zanka je torej proces, ki hrani samega sebe. Zelo pogost, oziroma kar prevladujoč je ta pojav tudi v družbenih dogajanjih. Imenujemo ga čredno obnašanje. Ljudje posnemamo obnašanje drugih, saj neradi izstopamo iz množice. Redki so tisti posamezniki, ki pritisk množice (pritisk splošno sprejetih družbenih vzorcev delovanja) vzdržijo. Ko število posameznikov, ki počnejo določeno stvar narašča, narašča tudi število tistih, ki jih v tem posnemajo. To naraščanje traja vse dokler množice tistih, ki še ne posnemajo ne zmanjka. Po domače rečeno, čoln se prevrne, ko vsi sedijo na eni strani. Borze začnejo padati, ko zmanjka kupcev. Delovanje pozitivne povratne zanke se seveda lahko vmes zaradi kateregakoli eksternega vzroka nenadoma prekine.

 

Razumeti te procese je sicer morda zapleteno. Še posebej ekonomistom je težko razmišljati o možnosti neravnotežnih situacij na trgih, če nas v procesu šolanja bombardirajo z modeli o racionalnih potrošnikih in učinkovitih finančnih trgih, ki skozi težijo k ravnotežju. Zato je večina finančnih kriz »presenečenje« za ekonomiste in politike ter preostalo javnost, ker pač enostavno ne zmorejo razmišljati izven okvira učinkovitih trgov. Ko skušamo danes opozarjati na pregrevanje na delniških trgih (predvsem v ZDA in ponekod v Evropi) pogosto slišimo trditev v stilu, da ni možno, da  delniški trgi po vsega petih letih ponavljajo isto napako. Saj veste trgi naj bi bili učinkoviti, vlagatelji pa racionalni, torej do borznih balonov že po definiciji ne more priti. A odgovor je točno to. Je možno in je tudi dejstvo, da so se finančni trgi v petih letih po hudi krizi vnovič spravili v močno nestabilno situacijo. Točno tako kot leta 2000 in leta 2007, če vzamemo samo zadnja dva primera tega pojava.

 

Pozitivna povratna zanka, ki tokrat vpliva na rast tečajev delnic je vera v ukrepe centralnih bank. Nizke obrestne mere in programi monetarne ekspanzije so tisti, ki med vlagatelji spodbujajo čredno obnašanje. Pri tem se širijo precej kratkovidna mnenja, da so vse težave zaradi katerih je do zloma leta 2008 prišlo uspešno odpravljene (denimo danes je v redu, da ima Italija razmerje med javnim dolgom in BDP pri 135%, a pred tremi leti je bila zagnana vseevropska panika, ker je Grčija dosegla  razmerje 129%). Zaradi podpore centralnih bank vlagatelji ne vidijo več prav nobenih tveganj pred seboj. Naše mnenje je, da razlogi zaradi katerih so finančni trgi ponovno pregreti sploh niso pomembni. Čisto možno je, da je to zaradi nizkih obrestnih mer, lahko je tudi zaradi globalnega segrevanja ali pa zaradi odkritja Higgsovega bozona pred dvema letoma. Za vlagatelje mora biti pomembno predvsem dejstvo, da sedanji nivoji delniških tečajev na razvitih mednarodnih borzah kažejo na izjemno nizke bodoče povprečne donose današnjih vlagateljev. Z besedo izjemno nizke imamo v mislih izjemno nizke, v nekaterih primerih celo ničelne povprečne desetletne donose. Z ogromnimi vmesnimi nihanji seveda. O razlogih zakaj ima voda v loncu sto stopinj celzija lahko namreč debatirano v neskončnost, a to ne bo spremenilo posledic, če boste v to vodo vtaknili svoj prst. Končni izid je torej že vkalkuliran v današnje tečaje delnic, samo še dovolj vode mora preteči.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico