petek, 06.09.2013 ob 16:07 | Avtor:

Najprej davki nato pa?

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Davki so bili skozi zgodovino prej pot v propad, kot v blaginjo, a kot kaže se iz tega nismo nič naučili.

Po objavi rezultatov šestmesečnega poslovanja, ki smo si jih ogledali prejšnji teden se je zgodilo nekaj premikov tudi na borzi. Pričakovano sta se najbolj odzvali delnici Mercatorja in Gorenja, obe sta zdrsnili, saj sta podjetji polletje zabeležili z izgubo. Morda je nekoliko večje presenečenje zdrs Mercatorjeve delnice pod ceno 100 EUR, konzorcij lastnikov je namreč  pred časom podpisal dogovor s hrvaškim Agrokorjem o prodaji deleža v Mercatorju po ceni 120 EUR za delnico. Med razlogi za zdrs na borzi (poleg izgube ob polletju) bi utegnila biti informacija o predvideni obdavčitvi nepremičnin v Sloveniji, ki za nepremičnine v poslovni rabi zaenkrat neuradno predvideva 0,8% letni davek. Mercator je eden največjih lastnikov nepremičnin v Sloveniji, zato ga ta nova obdavčitev še posebej zadeva. Vlagatelji se morda posledično bojijo, da se utegne Agrokor iz igre za nakup deleža umakniti, kar mu določila v pogodbi s konzorcijem lastnikov pod določenimi pogoji tudi omogočajo. Konzorcij lastnikov si sicer najbrž prizadeva Mercator prodati, saj gre predvsem za banke, ki si ne želijo nove nasedle naložbe, a postaja iz dneva v dan bolj jasno, da bo odločitev odvisna predvsem od volje edinega kupca, da še vztraja pri pogajalskem procesu. Obdavčitev nepremičnin z novim davkom vsekakor ni faktor, ki bi povečal privlačnost naložb v Sloveniji.

Finančni minister je minuli teden napovedal, da je dvigovanja davkov (zaenkrat) dovolj in da so naslednji v vrsti ukrepi za znižanje izdatkov. Ponovno torej lahko pričakujemo mobilizacijo in protestne shode za obrambo privilegijev. V teh šestih mesecih, ko smo v Sloveniji dobili višji DDV, davek na igre na srečo, davek na finančne transakcije, nov najvišji dohodninski razred ter kot kaže nenazadnje še novo dodatno obdavčitev nepremičnin ni bilo na ulicah enega samega protestnika. To je lep primer kako finančno nepismen narod smo. Ljudje verjamejo, da bi znižanje izdatkov (socialni transferi, pokojnine, plače javnih uslužbencev) povzročilo recesijo in upad življenjskega standarda, zvišanje davkov pa ne.

Matematično je zadeva popolnoma enaka. Vsak ukrep, ki znižuje končni razpoložljivi dohodek bo vplival na padec standarda in znižanje potrošnje. Popolnoma enak efekt na osebno potrošnjo dosežemo, če nekomu za 20 EUR znižamo plačo, ali pa mu teh 20 EUR vzamemo v obliki višjega davka. Razlika je zgolj v porazdelitvi bremena in dolgoročnem učinku na konkurenčnost. Davki pri nas namreč izrazito obremenjujejo produktivnost, saj prenašajo sredstva iz rok tistih, ki ustvarjajo v roke tistih, ki porabljajo. In tukaj se začenja dilema okoli pravičnosti tega početja, kjer so določeni segmenti družbe zelo zaščiteni pred kakršnimi koli posegi, drugi pa neprestano pod pritiskom prilagajanja na konkurenčno okolje in recesijo hkrati. Tak način vodenja fiskalne politike začne ustvarjati napetosti in kolateralno škodo predvsem v smislu zniževanja investicij v Sloveniji zaradi vse večje neprivlačnosti poslovnega okolja ter odliv najbolj sposobnih v tujino. Država, ki želi ustvariti dolgoročno blaginjo se mora takemu scenariju absolutno izogniti. Mi žal rinemo vse globlje vanj. Ščitenje v preteklosti podeljenih privilegijev, ki niso nikoli temeljili na resnih izračunih in realnih predpostavkah in kot taki torej sodijo bolj v razred poslovne goljufije, bo namreč popolnoma izčrpalo prihajajoče generacije, ki bodo morale te privilegije plačati. Razen, če bodo plačilo odklonile.

Na tujih borzah medtem nič novega. Delnice zaključujejo teden tam kjer so ga začele. Vlagatelji so neodločeni med novicami, da se recesija evroobmočja končuje in naraščajočimi obrestnimi merami. Te so v prvi vrsti posledica ugibanj, da se bo predvsem centralna banka ZDA začela postopoma umikati z nakupne strani pri domačih obveznicah, kar potiska njihove cene navzdol in donose posledično navzgor. Rast obrestnih mer se nato skozi bančni sektor počasi prelije v širše gospodarstvo in deluje zavirajoče na gospodarsko rast, še posebej v okolju z obsežnimi dolžniškimi bremeni, ki jih ob zadnji recesiji nismo počistili.

Razviti svet je gospodarsko rast zadnjih dvajset let temeljil skoraj izključno na zadolževanju. Rast dolgov pa je bila mogoča zgolj ob konstantnem upadanju obrestne mere. Sedaj so te obrestne mere trčile ob neko zgodovinsko dno. Počasi se bo trend najbrž obrnil, kar bo pritisnilo na potrebo po razdolževanju rekordno visokega obsega dolgov. To se ne zgodi iz danes na jutri, gre namreč za večletne procese. Razdolževanje ima seveda za posledico podpovprečno gospodarsko rast in to se nam dogaja že vsaj štiri leta in je izključna posledica prezadolženosti, kot sta v svoji študiji dokazala Reinhartova in Rogoff. Že samo podatek, da so evropske borze navdušene nad 0,2% gospodarsko rastjo, ki so jo nekatere države stare celine dosegle v drugem polletju nam veliko pove v kakšni situaciji se nahajamo. Včasih je namreč veljalo, da je vse kar je manj kot 1% praktično recesija. A časi se definitivno spreminjajo.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico