petek, 31.01.2014 ob 00:00 | Avtor:

Nervoza na valutnih trgih

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Trzajoči borzni seizmografi v Turčiji in na Kitajskem so prestrašili nekatere vlagatelje.

Borze v tujini so v minulih dneh začutile prve tresljaje zaradi napovedanega umika presežne likvidnosti centralnih bank. Pričakovano so pod pritiskom predvsem trgi v razvoju (Kitajska, Brazilija, Indija, Turčija,…), saj se je velik del presežne likvidnosti ustvarjene v »tiskarskem oddelku« ameriške in japonske centralne banke po principu »carry trade« logično prelil v trge v razvoju. Klasičen carry trade izgleda tako, da si investitor, ki ima dostop do bančnih posojil v državah z nizko obrestno mero kot denimo ZDA ali Japonska, tam izposodi sredstva in z njimi nato kupi obveznice držav v razvoju, ki imajo tipično bistveno višjo kuponsko obrestno mero. Razlika v obrestnih meri, ki jo mora ta investitor plačati za najeto posojilo in obrestni meri, ki jo prejme kot imetnik obveznic je njegov donos – positive carry. 
To seveda deluje, dokler ne pride do večje depreciacije ali celo devalvacije valute katere od držav v razvoju, saj je imetnik obveznic teh držav izpostavljen drugi valuti od tiste v kateri ima najeto posojilo. Padec vrednosti te valute zato izniči efekt pozitivnega donosa obrestnih mer, kar povzroči beg kapitala iz teh držav. Investitorji začnejo prodajati svoje obveznice ali drugo imetje, ki ga imajo v teh državah in ga selijo v varno zavetje držav, kjer so najeli posojila, ki jih skušajo tudi vrniti, če jih še lahko. Zato na primer ameriški dolar ob vsaki večji finančni krizi pridobiva na vrednosti, saj je večina svetovnih posojil najetih v ameriških dolarjih. Pri najemu posojila si posameznik v bistvu tehnično gledano izposodi valuto, v kateri je denominirano njegovo posojilo. Pomislite na epizodo s posojili v švicarskih frankih v Sloveniji pred leti. Ko najameš tako posojilo, si nisi izposodil le zneska posojila temveč tudi valuto – v tem primeru švicarski frank. Če začne vrednost te valute naraščati, ti pa jo imaš izposojeno, kar pomeni, da jo boš moral nekega dne vrniti in to po višji vrednosti, si nenadoma stisnjen v kot. In če hočeš tako posojilo vrniti, moraš najprej »kupiti« švicarske franke, da ga lahko poplačaš. A ravno tvoj nakup še dodatno zviša vrednost švicarskega franka, ki nato še globlje v blato potisne vse ostale imetnike podobnih posojil. 
Tako pride naposled do paničnega verižnega stampeda in finančnega zloma.
Seveda bo marsikdo ob tem zapisu pomislil, da gre znova za klasično špekulativno obnašanje finančnih trgov, ki povzroča samo škodo v realnem gospodarstvu. Velik del tega je res. A velik del tega ne bi bil mogoč, če tega ne bi izrecno podpirale države. Presežno likvidnost in nizke obrestne mere, ki močno spodbujajo agresivno špekualtivno vedenje investitorjev, namreč danes ustvarjajo predvsem centralne banke s svojimi monetarnimi ukrepi. Prednjačijo ameriška, kitajska, japonska in britanska, nekoliko bolj tiho in skrito pa deluje tudi evropska. Brez enormne likvidnosti, ki je danes prisotna na trgih kapitala teh špekulacij ne bi bilo, vsaj ne v tako tvegano velikem obsegu. Torej ne smemo kriviti kapitalizma za finančno uničenje, temveč moramo s prstom pokazati na škodljivo zunanje vmešavanje v normalno delovanje prostega trga. Umetno izsiljene nizke obrestne mere so in bodo vedno ustvarile pogoje za veliko finančno opustošenje. Prav te obrestne mere pa so umetno nizke, ker politiki populistično menijo, da bodo z njimi rešili gospodarsko recesijo in se sploh ne zavedajo, da bodo pravzaprav z majhnim časovnim zamikom dejansko priklicali gospodarsko depresijo. Tako pač je, če nisi finančno pismen. 
Sicer pa naše stališče poznate. Že skoraj leto in pol opozarjamo na kopičenje nestabilnosti na finančnih trgih, ki v zadnjih mesecih dosega ekstremne vrednosti. Od tega mnenja ne odstopamo, saj kombinacija relativno dragih razvitih delniških trgov in močno optimističnega, pregretega borznega ozračja v kombinaciji z ultra sproščenimi monetarnimi ukrepi, lahko vodi zgolj v eno smer in ta aktualnim kupcev delnic ne bo všeč. Sedaj so naposled začeli prihajati prvi tresljaji in se kazati prve manjše razpoke, ki opozarjajo na vretje pod tlemi. Situacija je neverjetno podobna tisti iz junija 2007, ko so trgi popolnoma ignorirali prvi resen signal ob zlomu enega od nepremičninskih skladov banke Bear Stearns. Mesec dni kasneje so borze zabeležile celo nov zgodovinski rekord, misleč, da je bil propad tistega sklada izoliran dogodek, ki ne more vplivatina zdravje ameriškega gospodarstva. V naslednjih šestih mesecih se je izkazalo kako zelo napačno je bilo to prepričanje.
Dejstvo je, da so se največje centralne banke sveta odločile, da nas ubranijo t.i. »nizkih cen«, ali drugače rečeno deflacije. Menijo torej, da ni dobro kupovati cenejša stanovanja, avtomobile ali računalnike temveč, da morajo cene le-teh skozi naraščati. In to kljub naravnemu dejstvu, da tehnološki razvoj dolgoročno vodi v rast produktivnosti in nižanje cen dobrin in storitev. Da bi to naravno logiko preprečile, monetarne oblasti ustvarjajo presežne količine kredita, ki se nato v prvi fazi pretežno znajde na kapitalskih trgih. Nekateri to imenujejo bikovski trend, drugi, teh nas je bistveno manj, pa v tem vidimo špekulativni balon. Presenetljivo je pravzaprav zgolj to, da se izredno malo ljudi zaveda, kako daleč od naravnega ravnovesja so nas te politike danes pripeljale. In predvsem kako globoka bo v nekem trenutku neizbežna prilagoditev.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico