Nižji sloji bolj izpostavljeni zdravstvenim težavam

Vukovićeva, sicer zaposlena v koprskem zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV), je na torkovi konferenci o zdravju v zdravstveni regiji Koper, ki jo je gostila tamkajšnja Fakulteta za humanistične študije, tako navedla, da pripadniki nižjega sloja poleg slabše subjektivne ocene o lastnem zdravju izkazujejo tudi večjo pojavnost sladkorne bolezni, angine pektoris ter stresa kot pripadniki srednjega ali višjega sloja. Manj premožni lahko pričakujejo nižjo življensko dobo, družbena neenakost pa vpliva na več področij, med katerimi je tudi zdravje.

Prav zato bi bilo treba preventivne programe na zdravstvenem področju v večji meri usmeriti v nižji družbeni sloj. Raziskavo so sicer opravili leta 2008 med prebivalstvom v starosti 25 - 74 let, iz koprske zdravstvene regije pa so prejeli in obdelali odgovore nekaj manj kot 500 anketirancev. Kot zanimivost lahko izpostavimo še to, da so najbolj izpostavljeni stresu ženske nižjega sloja, manj tiste višjega sloja, najmanj pa tiste srednjega sloja.

Višji sloji: več športa in spijejo več alkohola

Težave z prekomernim užitjem tedensko alkoholnih pijač imajo predvsem predstavniki višjega sloja. Za uživanje drog nismo zasledili podatkov. Glede športa je tudi nenavadno, da so najmanj aktivne ženske nižjega sloja, najbolj pa se aktivno ukvarjajo s športom ženske višjega sloja. Debelost v državah Evropske Unije tudi postaja nevaren trend, najbolj pa se je ta povečala ravno med predstavniki nižjega sloja.

Tem ugotovitvam je pritrdila tudi predstavnica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Tatjana Buzeti. Kot je poudarila, zdravstveni indikatorji kažejo na precejšnje razlike med regijami kot tudi znotraj posameznih regij. Te ugotovitve so na ministrstvu strnili tudi v publikaciji z naslovom Neenakosti v zdravju v Sloveniji.

Med izzive ministrstva pa je Buzetijeva med drugim navedla vključitev zdravja, zlasti pa zmanjševanja ugotovljenih neenakosti, v razvojne strategije in druge razvojne dokumente Slovenije ter pripravo skupnega strateškega nacionalnega okvirja za zmanjševanje neenakosti v zdravju.

Uvodoma je direktor ZZV Koper Milan Krek opozoril na tesno povezavo med človekovim zdravjem in stanjem okolja, ki je po njegovem mnenju precej zaskrbljujoče. Ni pozabil omeniti niti zloglasne bakterije E.Coli niti zastrupljanje vodnih virov in napačne politike lastninjenja vodnih virov, ki so ji Italijani na referendumu že rekli ne. Zbrane na konferenci pa je pozdravila tudi dekanja izolske visoke šole za zdravstvo Nadja Plazar.