petek, 04.04.2014 ob 13:23 | Avtor:

O koristih poplave denarja

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Koncept koristnosti je star že skoraj 300 let, a očitno še zmeraj težko razumljiv.

Daniel Bernoulli je leta 1738 napisal ključna stavka, ki v celoti zajemata bistvo razumevanja investicij: »Vrednost določene stvari ne sme temeljiti na njeni ceni, temveč na njeni koristnosti. Cena je namreč v določenem trenutku za vse enaka, koristnost pa je subjektivna presoja vsakega posameznika«. Koristnost je nelinearna, konkavna funkcija, ki odseva značilno padajočo mejno koristnost. Po domače povedano, korist zaslužiti 100 EUR ni enaka za nekoga, ki ima mesečno plačo 500 EUR ali za nekoga, ki ima mesečno plačo 5000 EUR. Ocenjevanje koristnosti se na svetovnih kapitalskih trgih dogaja vsak dan, tečaji delnic so pač dani glede na povpraševanje in ponudbo, subjektivna ocena vsakega posameznega vlagatelja pa je, kolikšno koristnost (donos) pričakuje od teh delnic. Eni koristnost vidijo in delnice kupujejo, drugi ne in jih pač ne kupujejo oz. jih prodajajo. Tista stran, ki prevlada, premika cene. Kupci navzgor, prodajalci navzdol. Zmagovalce pokaže čas.
Daniel Bernoulli je sicer bolj znan po svoj delu na področju hidrodinamike z odkritjem, da neviskozne tekočine po načelu ohranitve energije izmenjujejo kinetično energijo in tlak. S povečanjem hitrosti tekočine skozi cev, upade pritisk in obratno. Na moč podobno zadevo lahko opazujemo tudi na primeru Fisherjeve enačbe ravnotežja ekonomije MV = PQ. S povečanjem hitrosti obračanja denarja V, upade potreba po količini denarja v obtoku M za enako enoto BDP. Oziroma drugače, v primeru padca hitrosti obračanja denarja je potreba za ohranitev ravni BDP, močno povečati količino denarja v obtoku. To se nam dogaja danes, ko kljub večkratnem povečanju monetarne baze s strani centralnih bank, te ne uspejo zagnati inflacijskih pričakovanj in spodobne gospodarske rasti. Hitrost obračanja denarja pač z vsakim povečanjem mase dodatno upade. Ekonomija in fizika imata bistveno več skupnega, kot si to predstavljajo na ekonomskih fakultetah, kjer ne bi škodilo malce več učenja o osnovah termo in hidrodinamike.
Načelo ohranitve energije ima velik pomen v ekonomiji. Energije namreč ne morete ustvariti ali uničiti. Energija v zaprtem sistemu je konstanta, spreminja se zgolj njena oblika. Iz notranje kemične energije v kinetično, iz potencialne v kinetično, iz kinetične v toplotno itd. Transfer med oblikami energije poteka z izmenjavo toplote ali dela. V skladu s to definicijo torej t.i. perpetuum mobile oz stroj, ki se giba neskončno dolgo brez dovajanja energije ne more obstajati, saj krši zakon o ohranitvi energije. Podobno načelo velja v ekonomiji, ki je v končni fazi del realnega sveta. Zastonj kosilo ne obstaja. Blaginje ljudi ne moreš ustvariti tako, da zgolj tiskaš denar. Vsak natisnjen evro (dolar), ki presega rast produktivnosti znižuje kupno moč vseh preostalih evrov (dolarjev) v obtoku. Družbena blaginja narašča zgolj skozi rast produktivnosti dela in kapitala. To je energija, ki jo je treba konstanto dovajati, sicer se sistem ustavi in nazaduje.
Prekomerno povečevanje količine denarja v obtoku sicer v prvem trenutku res ustvari iluzijo blaginje, vendar kmalu zatem preko distorzije mehanizma cen začne spodbujati napačno alokacijo tega denarja (šolski primer je bil kreditni bum v Sloveniji, ki je imel za posledico borzni balon, nepremičninski balon in balon prevzemne aktivnosti podjetij). Narašča le cena premoženja, stvari in storitev ne pa tudi njihova koristnost. Dolgoročna škoda, ki jo ustvari pretirana emisija denarja je zmeraj večja od kratkoročnih koristi iluzije bogastva. Prekomerna emisija denarja namreč zniža kupno moč vseh pred tem akumuliranih prihrankov v zgodovini človeštva. Dokler to počne ena mala centralna banka na kakem zakotnem karibskem otoku to ne vzbuja pretiranih skrbi, ko pa se podobnih politik začne posluževati pet največjih centralnih bank sveta se moramo zamisliti. Še posebej, ko začnejo uporabljati retoriko, da alternativnih možnosti ni. 
Zakaj je vse to pomembno. Ker je Bernoulli pravilno ugotovil že pred skoraj 300 leti, da je mejna koristnost padajoča funkcija, kar pomeni, da je vsaka naslednja enota koristi nižja od prejšnje. In to zelo velja tudi za zadolževanje. Po prestopu določene meje zadolževanja, postane vsaka naslednja enota dolga obremenjujoča za gospodarsko rast. Ta ugotovitev je torej zelo v nasprotju s klasično keynesijansko teorijo o koristih zadolževanja in spodbujanju gospodarske rasti. Kako pa dolg v določenem trenutku postane breme? Zaradi obresti. Ko znesek za plačilo obresti postane tako visok, da zahteva prekomerni delež proračunskih prihodkov, se odpre smrtonosna spirala iz katere ni več izhoda. Vse več dodatnega dolga je potrebnega samo za plačilo obresti, a vsak dodatni dolg samo še povečuje skupne obresti. Matematična singularnost je ena od lastnosti eksponentne funkcije (navzgor neomejena), ki pa v realnem svetu v katerem živimo seveda ni izvedljiva. Če iz finančnega sistema ne bomo odpravili eksponentno rastoče špekulativne komponente, ki ima podlago v poceni denarju in zadolževanju, bomo padali iz krize v krizo. Te bodo vse pogostejše in vse globlje. Naslednja je že vračunana v špekulativno visoke tečaje delnic na razvitih kapitalskih trgih in se ji ne moremo več izogniti.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico