petek, 21.11.2014 ob 14:49 | Avtor:

Obračun s privatizacijo

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Prodaja državnega premoženja spet razvnema strasti in polni prostor v medijih. 

V Sloveniji se znova krepi močna medijska kampanja proti privatizaciji. Pravzaprav ne mine dan, da ne bi največji časopisi objavljali pozivov k zaustavitvi privatizacijskih postopkov. Vlada je po začetnem navdušenju očitno padla v nemilost javnosti, saj v nasprotju s predvolilnimi obljubami prodaja premoženja teče dalje. O privatizaciji ima seveda vsak svoje mnenje, kar je za demokracijo tudi prav. Se je pa seveda potreba vendarle pošteno vprašati, kaj so alternative?

Država je namreč zadolžena, ker se bližamo že meji 80% javnega dolga v BDP lahko rečemo že kar visoko zadolžena. Samo razlika med prihodki in odhodki pokojninske blagajne vsako leto presega 1,5 milijarde EUR in narašča. Reforme s področja javnih financ so nujne. Privatizacija premoženja sama po sebi teh lukenj ne bo rešila, če se ne bo spremenila dinamika prihodkov in odhodkov, lahko pa privatizacija začasno ublaži potrebo po vsakoletnem zadolževanju in pomaga premostiti čas, dokler resne reforme ne bodo začele kazati učinkov. Pod pogojem, da bo do njih sploh prišlo.

Tisti, ki so najbolj glasni pri svojem nasprotovanju prodaji državnega premoženja so dolžni javnosti hkrati tudi pojasniti od kje dobiti manjkajoče milijarde. In ne govorimo o nekaj desetih milijonih, kolikor bi jih dobili z uvedbo kakega novega davka temveč o milijardah. Kje jih dobiti? Morda z zadolževanjem? Torej s sposojanjem denarja na istih finančnih trgih, ki jih hkrati obtožujemo in demoniziramo kot tuje špekulativne kupce našega premoženja? A ni to malce dvolično? Predvsem pa, če mi sedaj oznanimo konec privatizacije, ali nam bodo finančni trgi še posojali denar po ugodnih obrestnih merah?

Ta pot se namreč nekje konča. In nasprotniki privatizacije morajo biti do javnosti pošteni in povedati kje se ta pot konča. Konča se nekega dne z izstopom iz evroobmočja in uveljavitvijo svoje valute po vzoru nekdanjega tolarja. Z vsemi dobrimi in slabimi posledicami, ki jih to prinese. Prav bi bilo, da šele na podlagi te izbire javnost presoja nujnost privatizacije in ostalih varčevalnih ukrepov. Če se je večina javnosti zaradi zaščite nekaj sto delovnih mest v državnih podjetjih, pripravljena odpovedati evroobmočju potem prav, dokler je to stvar demokratične izbire. Le posledice morajo biti pošteno predstavljene. Nasprotniki privatizacije namreč sedaj razpihujejo tezo, da si Slovenija lahko zaustavitev prodajnih postopkov privošči brez večjih posledic. A to preprosto ni res. Matematika državnega proračuna je neizprosna. Res pa je, da si je glavna vladna stranka precej sama kriva, saj je pred volitvami dejansko obljubljala upočasnitev in temeljit pregled privatizacijskih postopkov, po izvolitvi pa ploščo gladko obrnila. Taki politični preobrati običajno ne ostanejo nekaznovani in moraš imeti precej amaterske politične svetovalce, če česa takega ne predvidiš.

Ob tem imamo občutek, da kampanjo proti privatizaciji vodijo sindikati, predvsem tisti iz javnega sektorja. Sicer po eni strani razumljivo, saj zaposlene v državnih podjetjih, ki so na seznamu za prodajo skrbi izguba delovnih mest (in privilegijev). Tako kot izguba delovnih mest  vsak dan skrbi zaposlene v zasebnem sektorju, a si ti državne pomoči pač ne morejo obetati. Hkrati pa sindikati javnega sektorja nikoli ne povzdignejo glasu in zahtevajo čiščenja v svojih vrstah v primerih, ko gre za nepregledno porabo javnega denarja in s tem oškodovanje državnega proračuna. A tudi zaradi tega moramo namreč danes prodajati državno srebrnino. Zaradi stotin milijonov evrov, ki vsako leto poniknejo v luknjah korupcije v javnem sektorju pri velikih projektih in manjših javnih naročilih. Vsak dan lahko beremo o odkrivanju korupcije in oškodovanja državnega proračuna s strani javnih uslužbencev ali zaposlenih v državnih podjetjih v zdravstvu, energetiki, šolstvu, diplomaciji, lokalni samoupravi in podobno pa tega sindikati ne problematizirajo. Dokler se javni sektor ne bo sam v svojih vrstah rešil škodljivih praks in posameznikov si kaj več od strogih varčevalnih ukrepov niti ne zasluži.

Pred več kot 2.000 leti je filozof, politik in odvetnik Cicero izrekel besede, ki še kako sodijo v današnji čas: »Proračun je potreba uravnotežiti, državno blagajno napolniti, javni dolg zmanjšati, aroganco vladajočih in uradništva omejiti, intervencije v tujini pa zmanjšati na najnižjo možno raven, sicer bomo bankrotirali. Ljudje se morajo znova naučiti delati namesto živeti na račun javnih sredstev.« Glede na to, kako je rimsko cesarstvo končalo je sicer več kot očitno, da ga vladajoči niso poslušali. A to samo še potrjuje, kako prav je imel. V enem stavku je zelo preprosto opisal vso filozofijo učinkovitega vladanja. Le upamo lahko, da imata Cerar in Cicero kaj več skupnega od prve črke priimka.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja:http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico