petek, 15.11.2013 ob 15:09 | Avtor:

Poplava denarja

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Vse več pogumnih glasov se sprašuje o realni učinkovitosti trenutne politike poceni denarja.

Ena bolj zanimivih stranskih posledic monetarne ekspanzije je krčenje kreditne aktivnosti bank. Izvajalci monetarnih politik so namreč kot glavni razlog za neustavljivo vpihovanje poceni denarja v finančni sistem obljubljali pocenitev in lažjo dostopnost posojil za gospodarstvo, kar bi imelo pozitiven vpliv na gospodarsko rast. Vendar profesor Robert E. Hall v svoji nedavni raziskavi ugotavlja, da »ekspanzija monetarne baza povzroča krčenje ekonomske aktivnosti«, kar je precej revolucionarna teza. Astronomsko povečanje količine denarja v obtoku s strani ameriške centralne banke v zadnjih štirih letih je namreč poslovne banke zasulo s poceni denarjem. Vsi so torej pričakovali močno rast posojil in ponovni razcvet gospodarstva in zaposlovanja. A ta transmisija očitno ne gre tako gladko.

Banke imajo tradicionalno na voljo dva kanala za plasma presežnega denarja. Eden je preko klasičnih posojil gospodinjstvom in podjetjem, drugi pa s špekuliranjem za lastni račun na kapitalskih trgih. Klasična posojila so trenutno zaradi zgodovinsko nizkih obrestnih mer za banke manj privlačna opcija, zato se pogosteje odločajo za drugo izbiro. Raje kot posojati denar po nizkih obrestnih merah, se z njim igrajo na kapitalskih trgih in zaenkrat dosegajo dobre donose. A ta igra je precej bolj tvegana, kot klasična posojila (no razen v Sloveniji, ki je ena redkih držav, kjer so bančniki uspeli z relativno nizko-tveganim posojanjem denarja skuriti večkratnik celotnega kapitala svojih bank). In posledica te igre je, da presežna likvidnost v finančnem sistemu ne najde poti do gospodarstva, temveč se ustavi na borzah, kjer napihuje špekulativne balone, katerih pok bo nekega dne ponovno uničil kapitalsko osnovo bank. To dokazuje tudi kolaps denarnega multiplikatorja v ZDA, ki je iz 8 v letu 2000 padel na današnjih 3, kar pomeni, da se denar vedno počasneje pomika iz bank v gospodarstvo in to kljub dejstvu, da banke še nikoli v zgodovini niso imele toliko presežnih rezerv, kot danes. Še najbolj zanimiva je ugotovitev Hall-ove študije, da bi nadaljna rast tečajev delnic dodatno zmanjšala delež sredstev bank namenjenih za posojila gospodarstvu in povečala delež sredstev namenjenih špekuliranju. Vztrajanje pri »quantitative easing-u« ima torej ravno obraten učinek od tistega, ki so ga zagovorniki pričakovali. Edini, ki tukaj res mastno profitira je Wall Street. Je nad tem sploh še kdo presenečen?

Ne zgolj denarni multiplikator, tudi hitrost obračanja denarja postaja problem. Tudi ta namreč upada. Irving Fisher je ob objavi svoje slavne kvantitativne enačbe ravnotežja (M x V = P x Q) pravilno napovedal, da je padajoča hitrost obračanja denarja predvsem sindrom ekstremne prezadolženosti. To se zelo lepo vidi tudi ob zadnji objavi rasti BDP v ZDA, ki je v zadnjih treh mesecih na letni ravni dosegla 2,8%, kar se na prvi pogled zdi izvrstno. A težava je v tem, da je v istem obdobju, ko je ameriški BDP (Q v zgornji enačbi) zrasel nominalno za cca 200 milijard, ameriška centralna banka v gospodarstvo vpihnila skoraj 260 milijard novih monetarnih rezerv (M) oz. 3-krat po 85 milijard na mesec. Ker morata biti leva in desna stran Fisherjeve enačbe uravnoteženi, se postavlja vprašanje, zakaj je rast monetarne baze za 260 milijard povzročila samo 200 milijard povečanja BDP. Očitno hitrost obračanja denarja še naprej upada, kar je konsistentno z zgornjo Fisherjevo trditvijo o padajoči mejni učinkovitosti dolga.

Dolg je namreč učinkovit samo do takrat, dokler ustvarja novo produktivnost. Hyman Minsky je definiral tri faze dolžniškega financiranja. Prva je zdrava faza v kateri se glavnica in obresti posojil poplačujejo iz sproti ustvarjenega denarnega toka nekega projekta. To je zdrava, stabilna faza dolžniškega cikla. Druga faza je špekulativna. V tej fazi se iz sprotnega denarnega toka poplačujejo samo še obresti, glavnica pa se le še refinancira in je odvisna od bodoče rasti. Dolg v tej fazi izgublja učinkovitost in postaja sam sebi namen. Tretja, najbolj uničujoča faza pa je ponzi financiranje. Tukaj se niti obresti ne izplačujejo več iz ustvarjenega denarnega toka, temveč je potrebno konstantno novo zadolževanje za poplačilo vseh obstoječih obveznosti. V tej fazi denimo so padli nekateri domači tajkuni. Zgodba se vedno konča, ko se zmanjša dostopnost financiranja in sicer s premoženjskim zlomom. Mimogrede, Minsky ni ravno najbolj priljubljen med tistimi, ki propagirajo življenje na kredit, zato o njem na domačih ekonomskih šolah ne boste pogosto slišali. Najbolj zadolžena svetovna gospodarstva se torej že počasi pomikajo iz špekulativne v ponzi fazo financiranja. Sistem je čedalje bolj odvisen od zmožnosti povečevanja dolgov ob trenutno ekstremno nizkih obrestnih merah. Zgoraj omenjena ameriška rast BDP je lep primer tega, ko mejna učinkovitost dodatnega dolga pade pod ena. Kopičenje posojil ima vedno manjši pozitivni efekt, dokler ta popolnoma ne preneha. A »zdravniki« nam kljub temu zatrjujejo, da nas bo iz krize prezadolženosti rešilo samo dodatno zadolževanje in trošenje. Da je varčevanje napaka, nam pripovedujejo. Prav, če tako pravijo…

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico