petek, 21.02.2014 ob 13:27 | Avtor:

Samo-organizirana kritičnost

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Brbotanje nakopičene energije pod navidez stabilnim površjem borznih trgov je vse močnejše.

Borzno dogajanje doma je bilo minuli teden pričakovano na stranskem tiru, večji del Slovenije namreč vlaga nadčloveške 
napore v normalizacijo stanja po ledeni katastrofi. Na obali divjanja narave nismo občutili v taki meri razen morda v Luki 
Koper, kjer se soočajo z logističnimi težavami zaradi zaprte železniške proge v notranjost Slovenije. Vendar ne glede na to 
ali se taki izjemni naravni pojavi zgodijo v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Nemčiji ali kje drugje, enostavno ni druge možnosti 
kot potrpežljivost in dobro organizirano sodelovanje vseh udeleženih strani pri odpravi posledic, pri čemer je prioriteta 
seveda najprej oskrba prizadetega prebivalstva.
Kljub temu imamo nekaj informacij tudi za delničarje slovenskih podjetij. Postopek okoli prodaje Mercatorja hrvaškemu 
Agrokorju se kot kaže podaljšuje do 28. februarja. To je datum do katerega hrvaški kupec pričakuje dogovor z bankami o 
prestrukturiranju Mercatorjevega dolga. Od načina prestrukturiranja ter višine morebitne dokapitalizacije bo odvisna tudi 
prodajna cena za delnico Mercatorja, če bo do dogovora sploh prišlo. Ostaja namreč možnost, da se kupec umakne, če s 
predlogom ne bo zadovoljen.
Rast tečajev na ljubljanski borzi se je ta teden sicer malce ustavila, predvsem pod vplivom zdrsa tečajev v tujini. Tam 
se je v zadnjih treh letih vzpostavila močna odvisnost od monetarne likvidnosti zato sedaj, ko največje centralne banke 
napovedujejo svoj počasen umik mnogi zbegano iščejo smer. Gre nekako kot v zgodbi o Pepelki. Vsi bi najraje plesali točno 
do polnoči, nato pa naenkrat pobegnili skozi edina vrata v dvorani. Žal ne bo šlo, ker so vrata preozka. Če ne želiš ostati 
zadnji, se moraš s plesa umakniti nekoliko prej, pa čeprav to pomeni, da boš morda izpustil najlepši del zabave. Klasična 
najstniška dilema, ostanemo ali gremo? Zadnja tri leta je torej delniška zgodba temeljila na veri v pozitivno povratno zanko 
med monetarnimi ukrepi in rastjo tečajev, kar pa se počasi zaključuje. Analitiki in vlagatelji sedaj mrzlično iščejo novo 
zgodbo o uspehu, ki bi nadomestila dosedanjo.
Kombinacija precenjenih vrednostnih papirjev in preoptimističnega vzdušja borznih udeležencev je nevarna za kratkoročne 
donose. Na naši domači borzi morda tega občutka ne delimo, saj se še zmeraj gibljemo zelo blizu najnižjih vrednosti 
doseženih po poku balona v letu 2008. Na razvitih borzah v ZDA in Evropi pa je drugače. Nekatere dosegajo absolutne 
rekorde, razmere pa so tako evforične kot leta 2007. Kdor tam kupuje delnice danes mora verjeti v dve stvari: da bodo 
profitne marže podjetij ostale na rekordno visokih nivojih ter da bodo vrednotenja delnic ostala na rekordno visokih nivojih. 
Ker vemo, da se na dolgi rok oba navedena faktorja običajno vračata k zgodovinskemu povprečju je po našem mnenju 
zgornje prepričanje vlagateljev bolj stvar religije kot pa resne analize. Menimo namreč, da si bodo vlagatelji povzročili 
veliko škode, če bodo ignorirali objektivne zgodovinske podatke o vrednotenjih in borznih donosih. Kljub temu nimamo 
nobene pravice komurkoli vsiljevati našega pogleda na svet zato naj tisti, ki verjamejo v zgoraj navedene pogoje mirno 
kupujejo in držijo delnice še naprej. Prav je le, da se zavedajo na kakšnih predpostavkah temelji njihova religija.
Decembra smo pisali o tem, da Grčija s primarnim presežkom proračuna prihaja v položaj, ko bo lahko začela postavljati 
pogoje EU glede prestrukturiranja starih dolgov. Nekaj je očitno res na tem, saj EU po pisanju Bloomberga razmišlja o 
podaljšanju roka za odplačilo grških reševalnih posojil iz sedanjih 30 na 50 let. Hkrati bi znižali tudi obrestno mero. Vse 
močnejša grška politična levica najbrž že povzroča sive lase v Bruslju, kjer se bojijo naraščajoče podpore grških volilcev 
pri morebitni enostranski razglasitvi plačilne nesposobnosti Grčije. Nam pa ni jasno zakaj podaljšati le na 50 let, lahko bi 
se zmenili kar za 100 ali pa za 500, saj je še otrokom v prvem razredu matematike jasno, da Grčija tega ne bo odplačala 
nikoli zato gre zgolj za sprenevedanje bruseljskih birokratov, ki z nepremišljenimi ukrepi pometajo gnoj pod preprogo in 
se pretvarjajo, da ne smrdi. Tudi Grkom najbrž ni cilj še naslednjih petdeset let zategovati pas in odplačevati dolgove, zato 
bodo prej ali slej potegnili črto čez evro in šli na svoje. Še bolj pomembno pa bo opazovati, kdo jim bo pri tem sledil. 
Še opozorilo za vse, ki ste v lanskem letu prodali vrednostne papirje: do konca februarja je čas za prijavo odsvojitve 
vrednostnih papirjev Davčnemu uradu. Tega ni potrebno storiti tistim, ki so prodali papirje pridobljene v postopku 
lastninskega preoblikovanja podjetij (t.i. certifikati). Tudi lastnikom bančnih delnic, ki so bile izbrisane na podlagi odločbe 
Banke Slovenije konec decembra lani, ni potreba oddati napovedi razen, če želijo uveljavljati zmanjšanje davčne osnove, v 
kolikor so prodali tudi kake druge vrednostne papirje z dobičkom.

Ljubljanska borza teden zaključuje v zelenem trendu. Rast beleži večina delnic, poganjajo pa jih predvsem privatizacijska pričakovanja. Ta so najmočnejša pri delnicah Aerodroma, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav. Tudi tečaji teh 
treh so že v območju, ki ga večji del analitikov ocenjuje za zgornji pragmorebitnih prevzemnih ponudb. Če bo do zaključka prodajnih postopkov (ali bolje rečeno do začetka) sploh prišlo, bo cena na koncu odvisna od malih podrobnosti pa tudi 
situacije na mednarodnem kapitalskem trgu. Ta je trenutno za prevzeme izjemno ugodna, likvidnosti je namreč ogromno in vsaj s tega vidika bi bilo škoda, da bi to okno zamudili. 
Vse več indicev medtem prihaja o sistemskih težavah Kitajske. Borze je v rdeče obarval predvsem indeks industrijske proizvodnje, ki je zdrsnil pod nivo 50 točk, kar predstavlja krčenje kitajskega gospodarstva. Poleg tega se že nekaj mesecev širijo govorice o velikih težavah tamkajšnjih bank, ki so vlagateljem ponujale izvedene finančne produkte z garantiranim donosom, vezane predvsem na surovinske trge. Ti produkti (skladi) sedaj zapadajo v plačilo, donosi pa niso taki, kot so bili obljubljeni, zato so banke pod pritiskom garantiranja izplačil. Saj ni potrebe, da izgubljamo preveč besed, gre za klasično goljufivo shemo vsiljevanja in ponujana neprimernih produktov neprimerni javnosti, ki se nakoncu slabo konča. Če je kdo strokovnjak v tem, so to investicijski bančniki. Sicer pa je naše mnenje o kitajskem finančnem sistemu že nekaj let nespremenjeno: gre za sod smodnika, ki samo čaka, da ga raznese. Zamislite si slovenski bančni sistem z vsemi nasedlimi posojili gradbenim podjetjem in finančnim holdingom in to pomnožite s tisoč. Tako, dobili ste kitajsko zgodbo o uspehu. Nekega dne se bo končala enako kot naša. Pomnoženo s tisoč seveda. Do takrat pa… dokler glasba igra pač moraš plesati, je nekoč pojasnil šef banke Citigroup na zaslišanju pred preiskovalno komisijo o spornem trženju hipotekarnih kreditov.
Didier Sornette, francoski fizik, je v svoji knjigi (Why stock markets crash) brilijantno opisal situacijo, ko finančni trgi dosežejo kritično stanje. Mimogrede, knjigo priporočamo vsakomur, ki si želi razumeti skrivnosti delovanja finančnih trgov, a opozarjamo, da je precej zahtevna za povprečnega bralca. V svojih raziskavah je avtor ugotovil, da kompleksni sistemi, kakršen je finančni sistem, zaradi naravnih in družbenih vplivov sami stremijo k doseganju kritičnega stanja, kjer postanejo dojemljivi za redke in nenadne fazne transformacije (self-organised criticality). Borzni zlomi so torej posledica predhodnega dogajanja, ki borzni trg v daljšem obdobju navidezne stabilnosti privede v stanje interne nestabilnosti. Še pred njim je Hyman Minsky to proces opisal z besedami: stabilnost ustvarja nestabilnost. Sornette trdi, da je popolnoma brez pomena 
kasneje iskati razloge zakaj je do zloma prišlo. Bistvo je skrito v nakopičenih trenjih, ki vrejo pod površjem dlje časa pred zlomom in zgolj čakajo na sprožilec, s katerim sprostijo rušilno energijo. 
To pišemo zato, ker ocenjujemo, da se podobno nestabilno stanje na trgih oblikuje tudi danes. Na eni strani imamo zelo šibke makroekonomske podatke, kjer se večina razvitih gospodarstev komajda drži nad mejo recesije pa še to po naši oceni predvsem zaradi upanja, da bodo monetarni ukrepi vendarle prej ali slej prijeli. Na drugi strani imamo borzo, finančni trg, kjer so tečaji finančnih instrumentov že kar konkretno precenjeni in izkazujejo evidentne znake nevzdržne, pospešene, eksponentne rasti. Vse skupaj je začinjeno še z rekordno visokim obsegom dolgov, predvsem v razvitih državah in na tamkajšnjih finančnih trgih. Dolg v primeru finančne panike deluje kot visokovnetljivo gorivo. In nazadnje a nič manj pomembno, povsod po svetu imamo vse več malih »požarčkov«, ti pa lahko iz danes na jutri učinkujejo kot sprožilec, ki vname vnetljivo maso. Pomislite samo na politično dogajanje v Ukrajini, na Tajskem, v Bosni, Egiptu,… Celotna zmes vsega zgoraj opisanega predstavljo to, kar smo v predhodnem odstavku imenovali kritično stanje. 
Fenomen kritičnih stanj in faznih prehodov je sicer prisoten povsod okoli nas v naravnih procesih, kot so vreme, potresi, gozdni požari, v biološko-kemičnih transformacijah itd… Tudi družboslovci poznajo samo-organizirana kritična stanja 
denimo obnašanje ljudi na množičnih prireditvah kot so protestni shodi ali koncerti. Gre torej za popolnoma naravno situacijo, ki je pravzaprav najbrž ne moremo preprečiti. Če pa o tem konceptu nekaj vemo, imamo možnost dogodke
predvideti in to znanje izkoristiti v naš prid. V financah je koncept kritičnih stanj izjemno slabo raziskan zato je možnost nadpovprečnih zaslužkov (oz. sposobnost izogibanja katastrofalnim investicijskim napakam) za tiste, ki to področje razumejo, precej visoka.

 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico