petek, 23.08.2013 ob 13:00 | Avtor:

Sladke skrbi politike

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Parada predrznosti na domačem političnem prizorišču dobiva iz dneva v dan nove razsežnosti.

Marsikdo bi mislil, da se glede na izredno slabo finančno, gospodarsko in tudi vse slabšo socialno sliko Slovenije, politika ne bo več upala tako odkrito boriti pred koritom. A videz vara. Borba za zadnje drobtinice pred popolnim razsulom sistema postaja vse bolj očitna in politika tega niti nič ne skriva več. Niti razočarane in vse bolj jezne ljudske množice naših oblastnikov ne prepričajo v normalizacijo svojega obnašanja. Ljudje kmalu ne bodo več imeli česa izgubiti, politiki pa so kljub temu iz dneva v dan bolj predrzni. Več kot očitno je, da njihove službe za odnose z javnostjo ne delujejo kot bi morale, sicer bi jih rotili naj prenehajo, ker se bo zgodba nekega dne slabo končala. Med ljudstvom in »kraljevim dvorom« namreč zeva iz dneva v dan večji prepad. Nekako v stilu: »Pa naj jedo potico, če nimajo za kruh«. Preberite si kak učbenik zgodovine, če vas zanima kam to pelje.

O dogajanju okoli Luke Koper itak nima smisla izgubljati besed, ker je zgodba že skoraj mesec dni na prvih straneh vseh časopisov in televizijskih dnevnikov. Iz vrha politike medtem prihajajo nove specialne misli, ki med drugim Nemcem očitajo, da živijo na naš račun ter predlagajo zamik plačevanja obveznosti iz obveznic državnih skladov. Zanimiva pa je tudi domislica, ki so se je očitno nekateri spomnili, da bi upočasnili privatizacijo Telekoma Slovenije. Ideja, ki je ta teden zaokrožila naj bi namreč predvidevala oddelitev omrežja in nato privatizacijo zgolj ponudnika telekomunikacijskih storitev. Saj koncept sam po sebi ni v ničemer sporen. Po svetu pač obstajajo različni modeli rešitev. Ponekod je infrastrukturno omrežje v državni lasti, ponekod je infrastruktura popolnoma privatizirana v samostojnem podjetju z zasebnimi lastniki, spet drugod je dominantni telekomunikacijski ponudnik hkrati tudi lastnik infrastrukture preko hčerinskega podjetja, ki nato ponuja svoje storitve na trgu ipd… Odvisno tudi od regulative in zgodovinskega poteka razvoja telekomunikacij v posamezni državi.

Kar je sporno pri nas je, da se je ideja o razdelitvi Telekoma pojavila sedaj. V fazi, ko je država že napovedala postopek privatizacije in išče zunanje svetovalce za pomoč pri prodaji Telekoma Slovenije se nenadoma spomne, da ne bi več prodala celote temveč samo še del podjetja. Potencialni interesenti že strižejo z ušesi in se seveda čudijo, kaj se spet dogaja. Seveda tisti, ki to delitev predlagajo točno vedo, da gre za kompleksen pravni postopek, ki lahko traja tudi več kot leto dni. Vmes se opravi in seveda plača iz proračuna še cel kup študij, mnenj, ocen in projektov. Napovedana skorajšnja privatizacija Telekoma torej znova visi na nitki, oziroma se v najboljšem primeru časovno oddaljuje. Zadeva gre po podobnih tirnicah, kot v primeru Mercatorja, kjer so postopek zbiranja ponudb ponavljali vsaj šest-krat, vrednost podjetja pa je bila v vsakem krogu nižja. Slovenska klasika.

Zadeve pri nas postajajo že tako bizarne, da postaja bolj mučno sploh pisati o njih. Zato se raje ukvarjamo s tujino, ker se tam dogaja več zanimivega. Naši redni bralci sedaj že veste, da smo precej kritični do monetarnega eksperimenta pri katerem vztrajajo najpomembnejše centralne banke sveta. Že več kot dve leti namreč vztrajamo na tem, da zniževanje obrestnih mer in povečevanje količine denarja v obtoku ne more vzpodbuditi trajne gospodarske rasti, temveč lahko zgolj podžiga kratkoročno špekuliranje z možnimi katastrofalnimi posledicami za finančni sistem. Spodbuja se zadolževanje namesto razdolževanja, spodbujajo se nerentabilni projekti, ki so odvisni zgolj od povečevanja finančnega vzvoda, ne pa od ustvarjanja zdravega denarnega toka. Vse to vodi v destabilizacijo, ne v gospodarsko rast. Potrditev naše teze je naposled prišla v obliki raziskave in to iz samega hudičevega brloga, če se malce pošalimo.

Federal Reserve Bank of San Francisco (ena od dvanajstih bank, ki sestavljajo ameriški Federal Reserve System) je objavila ugotovitve interne raziskave, po kateri monetarni program kakršen je bil Quantitative easing 2 prispeva k rasti BDP celih 0,13%. Šeststo milijard USD, kolikor je obsegal program je torej vplival na cca dvajset milijard USD rasti BDP. Analitiki centralne banke so naposled sami razbili mit o povezavi med aktivnostmi centralnih bank in gospodarsko rastjo. Omembe vredne povezave ni. Monetarna politika ne more trajno vplivati na gospodarsko rast, kadar problem gospodarske rasti ne predstavlja likvidnostni krč. Celoten »napredek« situacije od leta 2009 dalje je torej iluzija in v prvi vrsti posledica napihovanja novega kreditnega balona s prisilnim vpihovanjem vročega denarja v finančni sistem, ta denar pa bo nekega dne odšel tako hitro, kot je prišel. Verjeti v to, da lahko Bernanke s svojimi milijardami zažene nov cikel gospodarske rasti je isto, kot vera v nepremičninski balon leta 2007, v internetni balon leta 2000, v balon na Mississipiju leta 1719 in nenazadnje v balon tulipanovih čebulic v Amsterdamu leta 1637. Zgodovina človeške norosti pač ne pozna meja.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico