petek, 01.08.2014 ob 13:34 | Avtor:

So tveganja stvar preteklosti?

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

O razmerju med tveganji in pričakovanimi donosi.

 

Za vlagatelje je izjemnega pomena razumeti profil tveganosti posameznih vrst naložb. Lestvica tveganosti vam je najbrž že znana, a jo lahko vseeno osvežimo. Mimogrede, kot varnost imamo v mislih predvsem verjetnost spremembe cene posamezne finančne naložbe. Med najmanj tvegane oblike naložb sodijo gotovina in depoziti na banki. Gotovina je seveda varna pod predpostavko, da jo imate ustrezno shranjeno, če jo boste namreč pustili na sopotnikovem sedežu v avtomobilu parkiranem na javnem parkirišču, morda ne bo ravno varna naložba, ampak to najbrž razumete sami. Tudi za depozite pač predpostavljamo, da velja državna garancijska shema za varstvo depozitov. Ker je ta oblika naložb najbolj varna, ima posledično najnižji pričakovan donos. Gotovina ima donos nič (na kovance in bankovce v vaši denarnici pač ne dobite nobenih obresti), bančni depozit pa ima donos odvisen od ponujenih obresti posamezne banke.

 

Naslednji v vrsti po varnosti so državni vrednostni papirji – obveznice. Stopnja varnosti (ali če hočete občutljivosti na spremembe) se spreminja glede na ročnost teh papirjev. Seveda tudi države med seboj niso enako primerljive po stopnji tveganosti kar je ta teden, ne prvič in najbrž tudi ne zadnjič, dokazala Argentina. Velja pa pravilo, da so bolj kratkoročni vrednostni papirji (npr. tri ali šestmesečne zakladne menice) bolj varni oz. manj občutljivi na zunanje spremembe od deset ali trideset-letnih državnih obveznic. Obraten je seveda posledično donos, ki ga ponujajo. Kratkoročne zakladne menice komajda ponujajo kaj več od bančnih depozitov medtem, ko dolgoročne obveznice že vključujejo tudi inflacijska pričakovanja in torej ponujajo višjo obrestno mero. Za državnimi obveznicami se uvrščajo obveznice drugih izdajateljev, denimo podjetniške, pri čemer so te bolj tvegane in ponujajo torej še višji donos. Še stopnjo višje so nato razne hibridne obveznice, ki imajo zaradi pogojne konvertibilnosti že deloma tudi lastnosti lastniškega kapitala. Med najbolj tvegane obveznice pa sodijo t.i. smetiščne obveznice (junk bonds), ki jih izdajajo manj znana podjetja brez visokih bonitetnih ocen. Te  po stopnji tveganosti lahko celo presegajo tveganost delnic uveljavljenih stabilnih velikih mednarodnih korporacij.

 

Na koncu standardne piramide se po tveganosti uvrščajo delnice, ki nimajo več narave dolžniškega razmerja temveč lastniškega. Kot solastnik podjetja delničar neposredno sodeluje pri rezultatu, hkrati ima tudi možnost vplivanja na upravljanje družbe, seveda pa je zadnji v vrsti za poplačilo v primeru stečaja ali likvidacije podjetja. Lastniki delnic imajo torej potencialno najvišje možne donose v primeru dobrega poslovanja ob hkratnem sprejemanju najvišjega tveganja v primeru slabega poslovanja. Donos in tveganje sta torej neposredno povezana in tega nič ne more spremeniti, niti monetarna politika centralne banke ne.

 

To pišemo zato, ker ugotavljamo, da ekspanzivna monetarna politika uspešno znižuje donose varnih oblik premoženja naštetih v prvem in drugem odstavku in na ta način povzroča nelagodje med vlagatelji ter jih »sili« v bolj tvegane oblike naložb, kot so pojetniške obveznice in delnice. Po našem mnenju se vlagatelji pri tem premalo zavedajo, da se ob tem izpostavljajo popolnoma drugačnim tveganjem. Težko namreč razumemo vlagatelja, ki hladnokrvno enostavno primerja bančni depozit na banki, ki mu ponuja 1,5% letno in delniško dividendo pri kateri zasluži denimo 3% ali 4% ter se nenadoma odloči za preselitev svojega premoženja v delnice zgolj na podlagi te primerjave. To enostavno ni isto! Primerjata se dve popolnoma različni vrsti naložb z izjemno različnima profiloma tveganosti. Če za bančni depozit velja, da glavnice do zavarovane višine praktično ne moremo izgubiti (razen v primeru, da hkrati izgubimo še državo), je pri delnicah igra popolnoma drugačna. Izguba denimo 20%, 30% in več, se lahko zgodi tako mimogrede zaradi poslabšanja poslovanja, izgubljene tožbe na sodišču, odkritja računovodskih nepravilnosti itd… Bistvo je torej v tem, da so se donosi tveganega premoženja zaradi monetarnih aktivnosti sicer močno znižali in približali donosom netveganega premoženja (ki so se prav tako znižali), a sama stopnja tveganosti teh instrumentov se kljub temu ni spremenila. Delnice danes niso nič manj tvegane kot včeraj, prejšnji mesec ali pred desetimi leti. Skrčila se je le premija za tveganje, ki jo kupci delnic zahtevajo. Vlagatelji torej sprejemate izjemno visoka tveganja za razmeroma nizke donose. Pomembno je predvsem, da se tega zavedate. Če se in vas to ne moti, potem le naprej.

 

Verjamemo sicer, da je težko gledati konstantno upadanje obresti za bančne depozite, ker to neposredno znižuje našo bodočo kupno moč. In ravno zaradi tega smo tudi tako kritični do sedanjih politik centralnih bank, ki nevarno in kratkovidno vplivajo na profil tveganosti povprečnega vlagatelja na trgu, saj ga spravljajo v vse bolj nezavidljiv položaj v katerem je močno občutljiv na šoke na finančnih trgih. Da o vplivu, ki ga imajo nizke obrestne mere na finančni vzvod (uporabo dolgov) niti ne govorimo, ker ta v skoraj vseh segmentih že presega tistega iz leta 2008, ki je botroval verižni okužbi in skorajšnjemu kolapsu finančnega sistema. Kot bi zgradili stanovanjski blok, ki se nato zaradi šibkih temeljev poruši do tal. In nato par let kasneje na istem mestu zgradimo nov, popolnoma enak stanovanjski blok z enakimi temelji in ga znova prodajamo vlagateljem z obljubo, da bo tokrat drugače. Pa bo res?


Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico