petek, 17.05.2013 ob 13:00 | Avtor:

Srfanje na oceanu denarja

kategorija mnenja  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Števec borznih obratov vstopa v rdeče območje. A ne v Sloveniji, da ne bo pomote.

Shillerjev ciklični P/E ameriškega borznega indeksa S&P500 je prejšnji teden prestopil vrednost 24. Po naših merilih so delnice s tem preskočile mejo relativno precenjenih in vstopile v območje močno precenjenih. Situacija sicer še ni ekstremna, vendar so bile po tem istem kriteriju v novejši zgodovini delnice dražje od danes samo dvakrat: v celotnem obdobju 1999 do 2007 in v letu 1929. Investitorji se morajo torej zavedati, da z nakupom delnic danes sprejemajo tveganja, ki ne zajemajo več zgolj običajnih borznih korekcij, temveč morajo kalkulirati tudi z možnostjo resnejših borznih šokov v obsegu 30% in več. Nikakor ne napovedujemo, da se bo to zgodilo jutri, želimo le opozoriti, da so nakupi delnic pri današnjih vrednotenjih zelo dovzetni za tako velike premike. Bojimo se, da se večina vlagateljev tega ponovno ne zaveda.

Ko beremo komentarje in mnenja predvsem tujih analitikov in poslovnih medijev, se vse bolj kristalizira en in edini razlog, zakaj so vlagatelji pripravljeni vztrajati v tveganih naložbah pri relativno visokih vrednotenjih: »Dokler Bernanke printa, se za delnice ni treba bati.« Monetarno popuščanje (Quantitative Easing - v nadaljevanju: QE) se omenja kot glavni razlog za dosedanjo in bodočo rast borznih tečajev. Žal večina komentatorjev niti ne razume kaj QE sploh je, mnenja o njegovem vplivu na borzne tečaje pa so itak bolj stvar »ljudskega izročila« kot resnih analiz.

QE je v osnovi najlažje opisati kot ocean denarja, ki dviguje vse barke. Centralna banka ZDA trenutno vsak mesec v obtok spusti 85 milijard USD. Tehnično se to izvede tako, da od poslovnih bank odkupi premoženje, ki ustvarja donos (večinoma obveznice) in jim v zameno na račune vknjiži ustrezen znesek denarja – dolarjev. Če lahko za obveznice trdimo, da gre za obveznost države izdajateljice z določeno obrestno mero in vnaprej znano zapadlostjo, lahko za dolar ugotovimo, da gre za obveznost centralne banke brez obresti in brez vnaprej znane zapadlosti. Banke torej v zameno za premoženje, ki jim prinaša določene letne obresti, dobijo premoženje, ki ne ustvarja ničesar. Zaradi tega začnejo takoj iskati priložnosti na trgu, da bi te novo pridobljene dolarje čim prej zamenjale za kaj bolj donosnega. Na ta način se ustvari spirala, ko banke iščejo donosne oblike premoženja, le-te pa nato v naslednjem krogu QE od njih odkupi centralna banka in jih na ta način prisili v novo iskanje. Se tudi vam to zdi podobno piramidnim shemam? Medtem se na trgu dogaja počasen a nevaren fundamentalni premik k vse bolj tveganem vedenju. Vlagatelji so zaradi pomanjkanja varnih papirjev (državnih obveznic) z ugodnim donosom prisiljeni posegati po vse bolj tveganih oblikah. Tako ni nič čudnega, da so prejšnji teden obveznice tveganih podjetij (junk bonds) dosegle svoje zgodovinsko najvišje cene. Ekstremno visok je v tem trenutku znova tudi obseg posojil s katerimi vlagatelji danes trgujejo na ameriških borzah. Denarja je enostavno preveč, zato rastejo cene vsega, ne glede na kakovost. To se je zmeraj nepredstavljivo slabo končalo in tudi tokrat se bo. Zgolj vprašanje časa.

Zavedati se morate, da zgoraj opisani postopek nima prav nikakršnega trajnega vpliva na fundamentalne kazalce vrednotenja, kot je na primer dobiček podjetij. QE torej ne vpliva na vrednost delnic temveč zgolj na njihovo ceno. Ti dve kategoriji morate strogo ločiti, če želite biti dolgoročno uspešni vlagatelji. Zaradi poplave denarja cene delnic naraščajo njihova vrednost pa ne, zato pride postopoma do stanja precenjenosti v kakršnem se nahajamo danes. Centralne banke s svojimi programi torej vzpodbujajo špekulativno vedenje borznih udeležencev in na ta način pomembno soustvarjajo nastajanje kritičnih žepov nestabilnosti na kapitalskih trgih. Nestabilnost vodi v neobvladljivost in nepredvidljivost sistema, končni rezultat nekega dne pa bo kaotična, boleča prilagoditev v bolj stabilno stanje. Popolnoma nič ni narobe, če si kot vlagatelj želite v tej igri sodelovati in pri tem zaslužiti. Pomembno pa je, da se igre zavedate, predvsem pa, da ste seznanjeni z dejstvom, da je verjetnost vašega uspeha v takih pogojih izjemno nizka.

Morda je predstavljeno situacijo težko razumeti, če jo gledamo s slovenskega vidika. Pri nas dejansko poplave denarja ne čutimo. Niti v gospodarstvu še manj pa na borzi. Za domače delnice ocena o močni precenjenosti torej ne velja (je pa res, da lahko ideje o »demokratičnem socializmu« povzročijo ravno toliko gospodarske škode, kot neodgovorno zasipanje kapitalskih trgov s poceni denarjem). Imamo pač druge vrste težav zaradi katerih se nas tuji denar izogiba v širokem loku. Slovenska vlada je denimo pred dnevi v Bruselj poslala program reform, ki vsebuje tudi seznam petnajstih podjetij v državni lasti namenjenih za prodajo. Še preden je poštar na vratih bruseljskih pisarn oddal pošiljko z našim seznamom ukrepov, je druga največja vladna stranka na tiskovni konferenci javnost seznanila, da prodaje naštetih podjetij na glasovanju v parlamentu ne bo podprla. Poslali so torej seznam in mu že na poti odvzeli vso legitimnost. Kako tipično slovensko.




Peter Mizerit
Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja: http://j.mp/kcmscH


Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico