petek, 14.06.2013 ob 14:12 | Avtor:

Tresljaji pod površjem

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Svetovne borze iščejo smer v obdobju negotovosti glede nadaljevanja monetarne ekspanzije.

 

Igračkanje z manipulacijami lastnih valut, ki jih počenjajo centralne banke, prednjači predvsem Japonska, je končno udarilo nazaj. Japonski borzni indeks, ki je v vsega šestih mesecih pridobil 70% vrednosti se sesuva. V dveh tednih je izgubil preko 20%. Centralna banka najbolj zadolžene države na svetu poskuša spodbuditi gospodarstvo z monetarnim eksperimentom podobnim ameriškemu. V začetku ji je seveda uspevalo, nato pa so se prebudili lastniki japonskih obveznic in se začeli spraševati zakaj bi sedeli na kupu premoženja, ki nudi manj kot 1% donosa, če namerava centralna banka res na vso silo doseči inflacijo v višini 2%. Zato so začeli obveznice prodajati, kar je centralno banko prisililo v upočasnitev ideje o neomejeni ekspanzivni monetarni politiki. Ta negotovost pa je negativno vpliva na delniški trg, ki je v mesecih pred tem rasel ravno zaradi vere v ekspanzivno monetarno politiko. V vsem tem kaosu se čudimo le temu, da so ti ljudje na vrhu res tako predrzni, da si upajo igrati z usodami milijonov ljudi. Ko bo trg izgubil zaupanje v sposobnost centralnih bank, da obdržijo nadzor nad dogajanjem bo igre konec. Zaupanje je edino premoženje, ki ga centralna banka sploh ima.
Vrnimo se v Evropo. Poročilo, ki ga je prejšnji teden predstavil Mednarodni denarni sklad (IMF) je pokazalo nekatere napake v procesu zagotavljanja pomoči državam v krizi, predvsem Grčiji. In medtem, ko so nekateri naši mediji histerično napadali Mednarodni denarni sklad češ, da je s tem posredno priznal, da varčevalni ukrepi ne delujejo temveč le poglabljajo krizo, to ni res. Sklad je namreč v glavnem priznal, da bi morali odpis dolgov Grčiji, ki so ga lani izvedli zasebni upniki (pod prisilo), izvesti že mnogo prej. In to je točno to, kar smo tu omenjali že pred tremi leti ob prvem izbruhu grških težav in sicer čim prejšnje prestrukturiranje grškega dolga v breme upnikov – v glavnem evropskih bank. Ker to ni bilo storjeno zaradi nasprotovanja in groženj s strani vplivnega bančnega lobija, ki bi ob tem beležil visoke izgube, je država dve leti dobivala nova in nova premostitvena posojila, tonila vse globlje v dolžniško krizo in hkrati izvajala varčevalne ukrepe, ki seveda znižujejo gospodarsko aktivnost. Razmerje med BDP in dolgovi se je posledično slabšalo ne pa izboljševalo, kar dokazuje, da sami varčevalni ukrepi brez prestrukturiranja obsega dolgov ne bodo rešili situacije. Bolečino morajo čutiti na obeh straneh. Tisti, ki so posojali in tisti, ki so si izposodili. V Grčiji zaenkrat bolečino čuti samo ena stran. Za naprej torej IMF na podlagi svojih napak, predvsem priporoča hitrejšo aktivacijo udeležbe zasebnih posojilodajalcev pri odpisu dolgov prezadolženim državam. To pa je sprememba, ki si jo morate nujno zapomniti. V naslednjem varčevalnem paketu, katerekoli države v težavah v EU je namreč velika verjetnost, da bodo imetniki njenih obveznic takoj pozvani k odpisu dela svojih terjatev, kar do sedaj ni bilo praksa. Pomislite dobro, kdo so največji lastniki različnih državnih obveznic in kaj utegne zanje to pomeniti. Frontna črta se neugodno približuje imetnikom tveganih obveznic.
Ed Easterling je v svoji brilijantni knjigi Probable Outcomes definiral štiri indikatorje, ki naj bi investitorje opozarjali na visoko verjetnost začetka medvedjega (padajočega) trenda na kapitalskem trgu. Ti štirje indikatorji so: visok P/E, nizka dividenda donosnost, nizka inflacija in nizka raven obrestnih mer. Kombinacija pravzaprav do milimetra natančno opisuje današnjo situacijo na razvitih svetovnih borzah. P/E kazalniki so precej nad dolgoletnim povprečjem (Shillerjev S&P500 trenutno 24, dolgoročno povprečje je 15), dividendna donosnost je pod 2% (dolgoletno povprečje cca 4,5%), inflacija pod 2% (dolgoletno povprečje okrog 3,3%), raven obrestnih mer pa je zgodovinsko nizka, saj 10-letna ameriška obveznica ponuja manj kot 2% letni donos medtem, ko je dolgoročno povprečje bližje 5%. Vsi našteti kazalci torej namigujejo na razmere, ki so zgodovinsko gledano večinoma pomenile neugoden razplet za imetnike delnic.
Medvedji borzni trend se praviloma začne v območju visokih vrednotenj in zaključi, ko ta vrednotenja dosežejo podpovprečne ravni. Pri tem sploh ni nekih časovnih omejitev ampak je značilno zgolj dejstvo, da se vrednotenja, tipičen indikator je kazalnik P/E, spustijo od visokih k nizkim, traja pa pač kolikor traja. Kazalnik P/E je sestavljen iz dveh komponent in sicer tečaja delnice (P) in dobička na delnico (E), zato lahko do sprememb pride na dva načina. Bodisi s padcem tečajev delnic ali z rastjo dobičkov podjetij. Ker pa ocenjujemo, da je rast dobičkov podjetij v zadnjih letih močno presegala povprečno dolgoletno stopnjo rasti, predvsem kot posledica masivnih fiskalnih intervencij držav, je najbrž večja verjetnost, da bo tranzicija od visokih vrednotenj k nizkim izpeljana z zdrsom tečajev delnic na borzah. Ali lahko inflacijska politika centralnih bank to tranzicijo v nedogled prestavlja je seveda legitimno vprašanje. V odgovor vam ponujamo dejstvo, da prehod iz nizke v višjo inflacijo zgodovinsko gledano ni bil ugoden za kapitalske trge. Kljub vsemu lahko današnje poročilo zaključimo z nekaj več optimizma za domačo borzo, trgovanje v zadnjih urah namreč kaže, da se naposled vendarle nekaj premika okoli prodaje Mercatorja. Več bomo najbrž izvedeli v prihodnjih dneh.
Igračkanje z manipulacijami lastnih valut, ki jih počenjajo centralne banke, prednjači predvsem Japonska, je končno udarilo nazaj. Japonski borzni indeks, ki je v vsega šestih mesecih pridobil 70% vrednosti se sesuva. V dveh tednih je izgubil preko 20%. Centralna banka najbolj zadolžene države na svetu poskuša spodbuditi gospodarstvo z monetarnim eksperimentom podobnim ameriškemu. V začetku ji je seveda uspevalo, nato pa so se prebudili lastniki japonskih obveznic in se začeli spraševati zakaj bi sedeli na kupu premoženja, ki nudi manj kot 1% donosa, če namerava centralna banka res na vso silo doseči inflacijo v višini 2%. Zato so začeli obveznice prodajati, kar je centralno banko prisililo v upočasnitev ideje o neomejeni ekspanzivni monetarni politiki. Ta negotovost pa je negativno vpliva na delniški trg, ki je v mesecih pred tem rasel ravno zaradi vere v ekspanzivno monetarno politiko. V vsem tem kaosu se čudimo le temu, da so ti ljudje na vrhu res tako predrzni, da si upajo igrati z usodami milijonov ljudi. Ko bo trg izgubil zaupanje v sposobnost centralnih bank, da obdržijo nadzor nad dogajanjem bo igre konec. Zaupanje je edino premoženje, ki ga centralna banka sploh ima.

Vrnimo se v Evropo. Poročilo, ki ga je prejšnji teden predstavil Mednarodni denarni sklad (IMF) je pokazalo nekatere napake v procesu zagotavljanja pomoči državam v krizi, predvsem Grčiji. In medtem, ko so nekateri naši mediji histerično napadali Mednarodni denarni sklad češ, da je s tem posredno priznal, da varčevalni ukrepi ne delujejo temveč le poglabljajo krizo, to ni res. Sklad je namreč v glavnem priznal, da bi morali odpis dolgov Grčiji, ki so ga lani izvedli zasebni upniki (pod prisilo), izvesti že mnogo prej. In to je točno to, kar smo tu omenjali že pred tremi leti ob prvem izbruhu grških težav in sicer čim prejšnje prestrukturiranje grškega dolga v breme upnikov – v glavnem evropskih bank. Ker to ni bilo storjeno zaradi nasprotovanja in groženj s strani vplivnega bančnega lobija, ki bi ob tem beležil visoke izgube, je država dve leti dobivala nova in nova premostitvena posojila, tonila vse globlje v dolžniško krizo in hkrati izvajala varčevalne ukrepe, ki seveda znižujejo gospodarsko aktivnost. Razmerje med BDP in dolgovi se je posledično slabšalo ne pa izboljševalo, kar dokazuje, da sami varčevalni ukrepi brez prestrukturiranja obsega dolgov ne bodo rešili situacije. Bolečino morajo čutiti na obeh straneh. Tisti, ki so posojali in tisti, ki so si izposodili. V Grčiji zaenkrat bolečino čuti samo ena stran. Za naprej torej IMF na podlagi svojih napak, predvsem priporoča hitrejšo aktivacijo udeležbe zasebnih posojilodajalcev pri odpisu dolgov prezadolženim državam. To pa je sprememba, ki si jo morate nujno zapomniti. V naslednjem varčevalnem paketu, katerekoli države v težavah v EU je namreč velika verjetnost, da bodo imetniki njenih obveznic takoj pozvani k odpisu dela svojih terjatev, kar do sedaj ni bilo praksa. Pomislite dobro, kdo so največji lastniki različnih državnih obveznic in kaj utegne zanje to pomeniti. Frontna črta se neugodno približuje imetnikom tveganih obveznic.

Ed Easterling je v svoji brilijantni knjigi Probable Outcomes definiral štiri indikatorje, ki naj bi investitorje opozarjali na visoko verjetnost začetka medvedjega (padajočega) trenda na kapitalskem trgu. Ti štirje indikatorji so: visok P/E, nizka dividenda donosnost, nizka inflacija in nizka raven obrestnih mer. Kombinacija pravzaprav do milimetra natančno opisuje današnjo situacijo na razvitih svetovnih borzah. P/E kazalniki so precej nad dolgoletnim povprečjem (Shillerjev S&P500 trenutno 24, dolgoročno povprečje je 15), dividendna donosnost je pod 2% (dolgoletno povprečje cca 4,5%), inflacija pod 2% (dolgoletno povprečje okrog 3,3%), raven obrestnih mer pa je zgodovinsko nizka, saj 10-letna ameriška obveznica ponuja manj kot 2% letni donos medtem, ko je dolgoročno povprečje bližje 5%. Vsi našteti kazalci torej namigujejo na razmere, ki so zgodovinsko gledano večinoma pomenile neugoden razplet za imetnike delnic.

Medvedji borzni trend se praviloma začne v območju visokih vrednotenj in zaključi, ko ta vrednotenja dosežejo podpovprečne ravni. Pri tem sploh ni nekih časovnih omejitev ampak je značilno zgolj dejstvo, da se vrednotenja, tipičen indikator je kazalnik P/E, spustijo od visokih k nizkim, traja pa pač kolikor traja. Kazalnik P/E je sestavljen iz dveh komponent in sicer tečaja delnice (P) in dobička na delnico (E), zato lahko do sprememb pride na dva načina. Bodisi s padcem tečajev delnic ali z rastjo dobičkov podjetij. Ker pa ocenjujemo, da je rast dobičkov podjetij v zadnjih letih močno presegala povprečno dolgoletno stopnjo rasti, predvsem kot posledica masivnih fiskalnih intervencij držav, je najbrž večja verjetnost, da bo tranzicija od visokih vrednotenj k nizkim izpeljana z zdrsom tečajev delnic na borzah. Ali lahko inflacijska politika centralnih bank to tranzicijo v nedogled prestavlja je seveda legitimno vprašanje. V odgovor vam ponujamo dejstvo, da prehod iz nizke v višjo inflacijo zgodovinsko gledano ni bil ugoden za kapitalske trge. Kljub vsemu lahko današnje poročilo zaključimo z nekaj več optimizma za domačo borzo, trgovanje v zadnjih urah namreč kaže, da se naposled vendarle nekaj premika okoli prodaje Mercatorja. Več bomo najbrž izvedeli v prihodnjih dneh.

 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico