petek, 10.10.2014 ob 14:04 | Avtor:

Tveganja prej ali slej udarijo nazaj

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

»A company for carrying on an undertaking of great advantage, but nobody to know what it is.«

Če ste se kdaj zanimali za ekonomsko zgodovino, potem zgornji stavek najbrž poznate. Gre za danes že legendarno uradno javno ponudbo delnic podjetja o katerem »nihče ničesar ne ve«, pa vendar jim je leta 1720 uspelo preko borze pridobiti denar naivnih investitorjev. Bil je to seveda čas ene največjih finančnih psihoz v zgodovini človeštva, danes znane pod imenom South Sea Bubble. Lep dokaz, da v času finančnih balonov lahko prodaš dobesedno vse. Premija za tveganje v takih obdobjih namreč ni več pomembna. In danes ni čisto nič drugače. A verjemite, vrnila se bo.

Mrzlično iskanje primernih donosov v času izredne ekspanzivne monetarne politike potiska vse več vlagateljev, tudi profesionalnih upravljalcev denarnega premoženja v vse bolj tvegane projekte. Centralne in poslovne banke so namreč skorajda popolnoma monopolizirale trg državnih obveznic, kjer donosi obveznic resnih držav tudi za 10-letne pogodbe komajda še presegajo ničlo. V portfeljih finančnih skladov (tudi pokojninskih) se posledično nabira vse več korporativnih obveznic, ponekod celo high-yield obveznic, ki so sinonim za tvegane naložbe. Le še malo manjka pa bomo tudi danes, tako kot leta 1720, imeli možnost kupovati delnice ali obveznice »zelo uspešnih podjetij, o katerih nihče ničesar ne ve.« Če imate morda kako butasto poslovno idejo, le na plan z njo. Yellenova in Draghi vam ščitita hrbet in morda vam jo uspe celo prodati. Ne morda, zelo verjetno vam jo uspe prodati. In temu bodo celo rekli gospodarska rast!

O vodenju monetarne politike Evropske centralne banke (ECB) imamo še eno zadevo za komentirati potem pa debato zaključimo, ker se najbrž že ponavljamo in vas vse skupaj utrujamo. Stališče centralnih bančnikov in večine politikov ter ekonomistov že poznate: deflacija oz. padajoče cene naj bi bila za nas škodljiva zato moramo na vsak način sprejeti inflacijo kot rešitev iz te krize. Če oni tako pravijo bo najbrž res, saj so navsezadnje strokovnjaki. Kaj pa naši interesi? Je inflacija res koristna kot nas skušajo prepričati? Eurobarometer je izvedel raziskavo med prebivalci EU, katere izsledki so izjemno zanimivi (Public opinion in the European Union, str. 50).

Eno od vprašanj v anketi se je glasilo: katere težave za vas osebno trenutno predstavljajo največjo skrb? Glede na vse kar smo napisali zgoraj se odgovor ponuja kar sam. Nas, prebivalce EU bi očitno morala najbolj skrbeti deflacija. A glej ga zlomka, ni res. Neubogljivi Evropejci so se odločili drugače. Kot največjo osebno skrb trenutno so na prvo mesto postavili – ne boste verjeli – inflacijo! Ja, rastoče cene prebivalci EU postavljajo celo pred brezposelnost, kot največji problem s katerim se trenutno sami soočajo. In to z veliko prednostjo, 32% vseh vprašanih je namreč postavilo na prvo mesto inflacijo, 21% brezposelnost, na tretjem mestu s 17% pa se nahajajo visoki davki. Nehvaležna raja si torej želi nižjih cen in nižjih davkov. Namesto socialne Evrope si ljudje želijo neoliberalno. Treba jih bo naučiti kozjih molitvic: »Tukaj komandant Draghi, vsi na bojne položaje, zaženite tiskalnike! Qu'ils mangent de la brioche!«

Ob izsledkih te raziskave se kar samo postavlja vprašanje v korist koga torej dela ECB? Kako je mogoče, da vrh monetarnih oblasti občuti deflacijo kot največjo grožnjo, prebivalci EU pa muči ravno nasprotno – inflacija? Je možno, da se 500 milijonov državljanov EU moti, peščica doktorjev ekonomskih ved zaprtih v pisarni v Frankfurtu pa točno ve kaj je prav za nas in kaj ne? In kar je še bolj pomembno, namerava ECB vztrajati pri svoji inflacijski tezi in torej delovati še bolj v nasprotju z željami in koristmi prebivalcev EU? So evropske institucije sploh še kakorkoli povezane z interesi državljanov ali so se že dvignile nad nas in zaživele svoje življenje? Življenje dobrih plač, birokracije, elitizma, visokih davkov, inflacije, korupcije in kar še podobnega pride zraven. Naše mnenje sploh še kaj šteje? Ker, če je odgovor ne…

Vrnimo se raje na borzne trge. Nasvet, ki vam ga želimo podati v tem trenutku je preprost. Svoj portfelj prilagodite dejstvu, da so zaradi specifične situacije na finančnih trgih v bodoče mogoče tudi zelo globoke izgube. Poudarek je na besedni zvezi »zelo globoke« kar vsekakor ne pomeni le 5% ali 10% kratkoročnih korekcij, ki smo jim trenutno priča. Če verjamete, da ste sposobni tudi ob morebitnih globokih padcih mirno spati, potem ste s svojo alokacijo premoženja lahko zadovoljni. Naše mnenje je, da trenutni nivoji tečajev niso primerni za visoko izpostavljenost finančnim naložbam, predvsem delniškim. A svoje mnenje si morate izoblikovati sami. In tukaj izkušnje iz predhodnih kriz zelo pomagajo.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji


Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba Primorski skladi d.d., kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico