četrtek, 30.10.2014 ob 12:28 | Avtor:

Varčevanje, ki to ni

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Dva tedna sta bila dovolj, da so vlagatelji znova pripravljeni pozabiti na premijo za tveganje.

Kapitalski trgi vztrajajo v evforični fazi, kljub vse pogostejšim signalom, da svetovna gospodarska rast slabi. To je zelo značilen znak formacije balona vrednosti premoženja. Povprečna letna gospodarska rast v ZDA v zadnjih petih letih okrevanja denimo znaša vsega 2,2% letno. Gre za daleč najpočasnejše okrevanje po katerikoli krizi v zgodovini. In pozor, to kljub dejstvi, da je v istem obdobju prišlo do neslutene ekspanzije monetarne baze preko ukrepov Quantitative easing-a. Ti so torej vplivali predvsem na izjemno rast delniških trgov, zelo malo pa na realno gospodarsko rast. Mimogrede, Quantitative easing se ta teden tudi uradno zaključuje. Tako slabe rezultate monetarnega stimuliranja lahko pripišemo previsokemu obsegu dolgov.

Naraščajoči obseg dolgov namreč povzroči, da se vse več resursov namenja zgolj za odplačilo dolga. Če je poleg tega novi dolg porabljen neproduktivno (za nepotrebne ali nedonosne investicije, za prekomerno potrošnjo itd…), dobimo eksplozivno kombinacijo, ki v najboljšem primeru močno ovira gospodarsko rast še huje pa je, da predstavlja tudi čedalje večje tveganje za sistemsko finančno stabilnost.

Če bi na kup zbrali podatke o gibanju obsega zasebnih in javnih dolgov ter BDP po posameznih državah, bi z lahkoto ugotovili dejstvo, da se t.i. varčevanja ne izvaja. Kljub kritikam, da se gospodarstvo ne krepi zaradi pretiranih varčevalnih ukrepov je resnica namreč ravno nasprotna. Obseg zasebnega in javnega dolga se večinoma povečuje, sprememba je morda le ta, da je do krize v letu 2008 hitreje naraščal dolg razvitih gospodarstev, sedaj pa hitreje narašča zadolženost držav z območja »emerging markets« (Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija, Turčija, Indonezija,…). Pravega varčevanja prezadolžene države sploh še niso začele izvajati, pa že vsi kričijo naj se takoj preneha. Upočasnila se je zgolj hitrost rasti dolgov v skupini razvitih držav kamor sodijo ZDA, EU, Japonska. Matematiki bi temu rekli sprememba naklona odvoda funkcije oz. sprememba spremembe. Vendar kljub spremembi naklona, trend ostaja nespremenjen. Varčevanja torej ni. Vsi se še naprej zadolžujemo, morda le nekoliko počasneje kot prej. Iz tega lahko povlečemo še ugotovitev, da tudi visoke realne gospodarske rasti pred recesijo ni bilo. Bilo je zgolj ponorelo zadolževanje, ki je ustvarilo občutek visoke gospodarske rasti.

Ljudje imamo večne težave z dojemanjem nelinearnosti. Gre za značilno nesorazmernost med vhodnimi in izhodnimi kategorijami sistema. Zanimivo je, da je večina naravnih sistemov, ki nas obkrožajo nelinearnih. Tudi problem obsega dolgov je nelinearnost posledic. V začetni fazi, pri nizkem začetnem stanju zadolženosti, povečevanje dolgov namreč pozitivno vpliva na rast gospodarske aktivnosti. Z naraščanjem obsega zadolženosti se ta pozitivni efekt počasi umirja dokler ne pridemo do faze kjer ena enota povečanja dolga ne proizvede več niti ene enote povečanja gospodarske aktivnosti. Gre za klasično ekonomsko zakonitost padajoče mejne učinkovitosti.

Z nadaljnjim vztrajanjem v smeri kopičenja dolgov pridemo na koncu v fazo, ko povečevanje dolga sploh ne vzpodbudi več trajne dolgoročne gospodarske aktivnosti.  Gospodarstvo se znajde v mrtvem teku. Japonska se že nekaj časa nahaja v tej fazi in zdi se, da se ji preostali del razvitega sveta približuje. Stimuliranje gospodarstev s klasičnimi oblikami podpore, kot so subvencije, znižanje obrestnih mer, javne investicije ipd. ne prime več. A vodilna elita ne zna pogledati preko mentalnih ovir in vztraja pri rešitvah, ki težave zgolj povečujejo. Ker se ti ljudje znajdejo samo v svetu linearnega razmišljanja vztrajajo pri zasuvanju z vedno novimi in novimi dolgovi v stilu, prej ali slej bo prijelo. Očitno še niso slišali za staro modrost: »ko se znajdeš v luknji, prenehaj kopati«. 

Edini način za doseganje stabilne dolgoročne gospodarske rasti bo najprej zmanjšanje nevzdržnega obsega dolgov. Da se ga zmanjšati na več načinov: z odplačevanjem, z odpisi, z bankrotom. Stvar politične izbire. Šele za tem se bodo ustvarili pogoji za normalno delovanje gospodarstva. Seveda pa je povsem jasno, da vmesno, prilagoditveno, obdobje ne bo prijetno. Izbrati moramo torej ali vztrajati na poti kopičenja neravnovesij, ki se bo prej ali slej končala katastrofalno, ali pa sprejeti obdobje bolečih ukrepov in spraviti zadevo na dolgoročno vzdržne temelje. Zaenkrat to izbiro še imamo, a nelinearnost nam daje vedeti, da po neki točki tudi te izbire ne bo več.

 


Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.


Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico