petek, 19.09.2014 ob 13:36 | Avtor:

Vlada že na drugem tiru?

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Za velike infrastrukturne projekte obstajajo alternativni načini izvedbe.

»By fostering risk-taking and the search for yield, accommodative monetary policies thus continued to support elevated asset price valuations and exceptionally subdued volatility.« (Bank for International Settlements, četrtletno poročilo, 14. september 2014). Morda se včasih ob prebiranju našega tedenskega komentarja komu zdi, da smo edini, ki okoli nas vidimo finančni balon a verjemite, da temu ni tako. Zgornji stavek predstavlja mnenje Banke za mednarodne poravnave, ki prav tako ocenjuje, da so na kapitalskih trgih v tem trenutku zaradi ekstremnih akcij centralnih bank prisotna evforija in previsoka vrednotenja večine oblik premoženja. Za tiste, ki želijo videti je torej jasnih opozoril več kot dovolj, ostale pa bo borza že ustrezno izšolala.

 

Pustimo v nadaljevanju kapitalske trge pri miru in se posvetimo dogajanju v Sloveniji. Ta teden se je namreč zvrstilo nekaj pomembnejših zaslišanj kandidatov za ministre. Kar se tiče krepitve zaupanja vlagateljev je šla večina presenetljivo dobro skozi. Bodoči finančni minister je tako potrdil nujnost fiskalne konsolidacije državnega proračuna, bodoči minister za gospodarstvo pa je izjavil, da se privatizacija mora nadaljevati. Seveda gre le za izjave pred parlamentarno komisijo, kaj bodo potem dejansko počeli je druga stvar. Še posebej zanimiva je slovenska značilnost, ko v isti vladi sedijo na eni strani ministri, ki zagovarjajo varčevalne in privatizacijske ukrepe, na drugi strani pa drugi ministri obljubljajo več socialne države, dvig plač v javnem sektorju povečanje naložb v infrastrukturo, subvencije itd… Postavlja se vprašanje ali se ne zmorejo prej zmeniti med sabo in šele nato nastopiti pred kamerami, kar bi vsaj dalo občutek nekega usklajenega enotnega delovanja. Tako pa dobimo občutek, da se bodo na prvi seji vlade kresale iskre in kmalu zatem začelo medsebojno medijsko blatenje in strankarsko izsiljevanje. Sicer pa ti ni nič čudnega v državi kjer 40% glasov na volitvah zbere stranka, ki nastopi popolnoma brez programa. Program bo pač prilagojen dnevnemu navdihu in stanju okoli nas.

 

Veliko prahu se je ta teden dvignilo okoli izjave bodočega ministra za infrastrukturo, da drugi železniški tir do Kopra ni v načrtu te vlade. Okoli teh velikih infrastrukturnih državnih projektov je nasploh križ. Gre namreč za velike vsote denarja iz katerih v postopkih sukcesivnih podražitev vse več tega denarja v obliki korupcije odteka v zasebne žepe in siromaši državni proračun. Lep primeri so denimo avtocestni križ pa TEŠ6, da o zadnjih kriminalističnih preiskavah glede javnih naročil v zdravstvu niti ne govorimo. Pomembno dejstvo, ki se ga moramo državljani zavedati je, da gredo vsa oškodovanja državnega proračuna povezana z velikimi projekti neposredno nam v škodo. Zaradi »izginulega denarja« namreč na drugi strani zmanjkuje sredstev za druge javne storitve, katerih obseg se zaradi tega krči. A mi državljani bolj koristimo ravno te druge javne storitve, kot so zdravstvo, šolstvo, sodstvo in varnost ne pa velikih infrastrukturnih projektov.

 

Kaj ko bi se velikih infrastrukturnih projektov lotili drugače? Zakaj denimo država ne zagotovi zgolj zemljišč in dovoljenj, samo gradnjo pa nato s koncesijo odda zasebnim izvajalcem? Ti izvajalci s svojim denarjem (beri še enkrat: s svojim denarjem!) zgradijo projekt in ga nato določeno obdobje tržijo. Gradnjo drugega tira bi lahko oddali s koncesijo za npr. 25, 50 ali 75 let, kar je pač stvar dogovora. V tem obdobju zasebni partner, ki je zgradil objekt, uporabnikom (v tem primeru železniškim prevoznikom) zaračunava nadomestilo za uporabo in si s tem povrne začetno investicijo. Po preteku tega obdobja infrastruktura in upravljanje preideta v last države. Izvajalec v vmesnem času ni lastnik objekta, infrastrukture  niti zemljišč in jih ne more »špekulativno« prodati naprej. Preprosto, državi ni potreba zagotoviti milijard potrebnih za gradnjo, a kljub temu dobi zgrajeno uporabno infrastrukturo. Ker mora zasebnik zgraditi projekt s svojim lastnim denarjem bo tudi prekleto pazil, da ne bi prišlo do nepotrebnih podražitev, saj bo to škodilo izključno njemu. Po preteku koncesijskega obdobja mora namreč objekt brezplačno predati državi in če je v tem času z njim ustvaril izgubo je to njegov problem.

 

Zadeva je razmeroma preprosta in se v tujini tudi dejansko uporablja predvsem pri največjih infrastrukturnih projektih, ki se odplačujejo na zelo dolgi rok. Država na ta način prihrani znesek začetne investicije, projekt pa je zgrajen precej bolj učinkovito, ker nadzor nad gradnjo in stroški drži tisti, ki bo objekt nato tudi tržil za lasten žep. Na ta način se nam ne more zgoditi tisto, kar se nam običajno dogaja, ko nam politiki sprva obljubijo, da bo projekt stal X na koncu pa stane 3X. In mi moramo biti seveda tiho in to plačati. Odgovornosti za luknjo ne nosi nihče. Če nam to prakso uspe prekiniti je to že velikanska zmaga in obenem velik poraz za tiste, ki iz tega naslova pričakujejo svoj delež. Ti se seveda  ne bodo vdali brez boja. Medijski plaz očitkov bodočemu ministru, ki si je zgolj drznil opozoriti, da je projekt v tem trenutku morda prevelik finančni zalogaj za državni proračun že kaže, da se ta boj začenja.


Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico