petek, 22.11.2013 ob 12:07 | Avtor:

Zapleteni koncepti so pogosto le skupek zelo preprostih in logičnih idej.

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Če imamo možnost izbirati katera stvar nas je v zadnjih treh letih najbolj presenetila pri ocenjevanju dogajanja na kapitalskih trgih je to odziv vlagateljev na program monetarnega sproščanja (quantitative easing). Morda smo nekoliko naivno precenili sposobnosti racionalnega odziva vlagateljev in moramo torej ponovno čestitati nobelovemu nagrajencu Robertu Shillerju, ki nas s svojimi spoznanji vsak dan znova postavlja na realna tla. Vlagatelje ne vodijo zgolj in samo racionalni vzgibi. Drugače si pač ne znamo razložiti navdušenja trgov nad programom, katerega realne zmožnosti niti približno ne dosegajo učinkov, ki mu jih pripisujejo.


Pa poskusimo znova. Svet ekonomije in financ morate gledati skozi prizmo dvostavnega knjigovodstva. Vsaka bilanca, vsaka poteza, vsak ukrep ima dve strani: aktivo in pasivo, premoženje in vir premoženja, posojilojemalca in posojilodajalca, kupca in prodajalca, zmagovalca in poraženca… Gre za matematično identiteto, ki se ji ne moremo izogniti. In sedaj skušajmo skozi to prizmo oceniti program monetarne ekspanzije. Cilj tega programa je po besedah zagovornikov znižanje obrestnih mer, pocenitev zadolževanja ter spodbujanje trošenja, gospodarske rasti in zaposlovanja. Teoretično je do tukaj vse v redu in prav. Ampak samo teoretično.

Rekli smo, bilanca ima zmeraj dve strani. Res je, da znižanje obrestnih mer nekomu zelo koristi. V prvi vrsti državam, tistim najbolj razvitim in zadolženim, kot so Japonska, ZDA, Francija itd, ki si lahko denar sposojajo po zgodovinsko rekordno nizkih obrestnih merah. Koristi tudi podjetjem, predvsem tistim največjim, ki lahko ravno tako pridejo do izjemno poceni posojil v obliki izdaje obveznic na mednarodnih trgih. O dobičkih bank, ki imajo neposreden dostop do ukrepov centralnih bank ne bomo niti izgubljali besed. Vendar bi bil tak pogled, ki izpostavlja zgolj pozitivno stran izrazito poenostavljen. Od kod pa prihaja vse to premoženje, ki si ga zgoraj našteti izposojajo? Pri vsakem posojilu sta namreč udeleženi dve strani: posojilojemalec in posojilodajalec. In če ima posojilojemalec velike koristi od znižanja ravni obrestnih mer, ima po tej logiki na drugi strani posojilodajalec precejšen izpad dohodka. Vsak dolar, evro ali jen, ki ga posojilojemalec prihrani, predstavlja za posojilodajalca izgubo kupne moči. Ali, če hočete, izgubo bodoče porabe.

Eden večjih virov premoženja na svetu so pokojninski prihranki. In ti so med največjimi poraženci ekspanzije denarja. To dokazuje tudi raziskava svetovalne hiše McKinsey&Company, ki je na svoji spletni strani objavila poročilo z naslovom: QE and ultra-low interest rates: distributional effects and risks. Med največje zmagovalce nizkih obrestnih mer so uvrstili državne blagajne in velike korporacije, med poražence pa državne blagajne tistih držav, ki imajo proračunske presežke, zavarovalnice in pokojninske sklade ter seveda gospodinjstva. Z varčevanjem in posojanjem pokojninskih sredstev po 2 ali 3% obrestni meri upravljalci pokojninskih skladov ne bodo nikoli dosegli pričakovanih cca 7% letnih donosov. Dragi bralci, vaši pokojninski in drugi prihranki zaradi nezmožnosti doseganja zadovoljivih donosov ne bodo niti pod razno zagotovili življenjskega standarda, ki si ga želite. Še huje, pokojninski skladi so v želji po izboljšanju tega mizernega donosa prisiljeni v špekuliranje z bolj tveganimi inštrumenti, npr. delnice in visokotvegane obveznice, kar pomeni, da so podvrženi tudi tveganju borznih zlomov, kar pa ni cilj pokojninskega varčevanja.

Monetarno sproščanje torej uničuje nagnjenost k varčevanju, saj si nihče ne želi tvegati in posojati svojih prihrankov, če ne dosega želene stopnje donosa. In ta stopnja donosa je v tem trenutku umetno izkrivljena in podcenjuje tveganja. A le varčevanje (prihranki) so tisti, ki napajajo investicije in ustvarjajo bodočo potrošnjo. Kredit je že po definiciji zgolj bodoča potrošnja, privlečena v sedanjost. Kredit torej povečuje današnjo potrošnjo in zmanjšuje jutrišnjo. Prihranki pa ravno obratno, zmanjšujejo današnjo potrošnjo in povečujejo jutrišnjo. Ker bomo naše penzije dobili izplačane šele »jutri« bi moralo biti vsem jasno za katero opcijo moramo navijati. Pa žal očitno ni. S tega vidika je pravzaprav presenetljivo, da trenutna monetarna politika ZDA dobiva v medijih (tudi pri nas) tako pozitivne ocene. Vse več je takih, ki tudi Evropsko centralno banko odkrito pozivajo, naj tudi sama začne s podobnim programom in ponujajo ZDA kot zgled. Iz različnih smeri prihajajo vse bolj odkriti pozivi po inflacijskih politikah. Gre pa v bistvu za neke vrste drogo. V zameno za trenutno špekulativno evforijo smo se pripravljeni odpovedati dolgoročni stabilnosti. Ker bo ravno nestabilnost namreč nujna matematična posledica prehitre ekspanzije monetarne baze, ki spodbuja neravnovesna stanja na trgih premoženja. Padali bomo iz krize v krizo, naslednja, ki je na vidiku bo že tretja v zadnjih petnajstih letih. A očitno si to želimo in podpiramo, zato se kasneje rezultatu ne smemo čuditi.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico