petek, 24.10.2014 ob 12:38 | Avtor:

Znova na začetku

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Panika na finančnih trgih je pogašena, kriza je passe. 

Po kratkem a intenzivnem obdobju strahu je na borznih trgih znova prevladala nakupna stran. Dovolj je bilo nekaj zaporednih izjav dveh šefov najpomembnejših centralnih bank (FED in ECB) s katerimi sta pomirila vlagatelje. Ti so v vsega treh dneh tečaje delnic znova potisnili v močno precenjeno območje, kjer so se nahajali dva ali tri tedne pred tem. Več kot jasno je torej, da so finančni trgi v tem trenutku ekskluzivno odvisni zgolj in samo od akcij centralnih bank, te pa so postale (po lastni krivdi) ujetnice finančnih trgov. Normalizacija denarne politike v takih razmerah bo izjemno naporna. Nič kaj rožnata situacija, a tako pač je.

V Sloveniji se v zadnjih dneh očitno ponovno razvnema debata o varčevalnih ukrepih. Vlada, katere glavni predstavnik je pred volitvami obljubljal obrat stran od zategovanja pasu, je očitno pod pritiskom realnosti situacije morala obrniti smer. Sedaj jo čaka spopad s tradicionalnimi nasprotniki varčevanja kot so npr. sindikati javnega sektorja (od koder paradoksalno prihaja tudi največ njenega volilnega telesa), obenem pa še z vsemi tistimi, ki so ji verjeli na besedo, da je mogoča tudi drugačna politika od varčevalne. Resnica je namreč, da druge poti ni. Že zaradi tega je pametno v volilni kampanji obljubljati čim manj nerealnih obljub, sicer začnejo odstotki priljubljenosti hitro kopneti. In ko se to zgodi, začnejo tudi nesoglasja med koalicijskimi partnerji naraščati, kar se zaključi tako, kot so končale zadnje tri vlade.

Prvi koraki novega finančnega ministra kažejo, da se bo te problematike lotil s kombinacijo ukrepov, ki vplivajo na povečanje prihodkov države na eni strani ter ukrepov, ki zmanjšujejo odhodke države na drugi strani. V prvo skupino sodijo dvig davkov in trošarin (cca 100 milijonov EUR) v drugo pa nižanje izdatkov po ministrstvih (cca 600 milijonov EUR). Ker med največje izdatke sodijo plače javnega sektorja in sociala je jasno, da se takšnim ali drugačnim rezom tukaj ne bo dalo izogniti. Taka politika bo tudi neizogibno povzročila zdrs domačega povpraševanja, kar pomeni, da bo naša gospodarska rast še bolj odvisna naših izvoznikov in posledično trendov v tujini.

Nasprotniki varčevanja pogosto postavljajo vprašanje, zakaj Slovenija vztraja pri varčevalnih ukrepih, če si lahko večje države, kakršni sta Francija in Italija, privoščijo javno nasprotovanje taki politiki. A zakaj bi morali zmeraj posnemati manj uspešne? Lahko smo enkrat tudi prvi, spravimo svojo državo v red in nato gledamo ostale kako se ukvarjajo s svojimi težavami. Zakaj se tako radi primerjamo in družimo s tistimi, ki imajo težave in ne s tistimi, ki jih nimajo? Očitno je to res nekakšen nacionalni karakter, da uspešne vidimo kot odpadnike, ki jih je potreba obdavčiti, zatreti ali jim pobrati premoženje. Na drugi strani pa so nekateri konstantno deležni simpatij državne blagajne, medijev, politike itd… Morda se grdo sliši, a taka selekcija na dolgi rok pač naredi svoje, čemur se popularno reče beg možganov. Treba bo začeti konkretno posnemati ukrepe in sisteme tistih, ki se jim želimo približati. Z vztrajanjem pri proračunski ležernosti in kulturnih navadah mediteranskih držav, tako želene skandinavske ali nemške blaginje ne bomo nikoli dosegli. Če si želimo biti »druga Švica« potem moramo tako tudi živeti. Sicer se raje sprijaznimo, da nam periferija ustreza, čemur primerne bodo potem tudi naše plače, pokojnine, kupna moč, učinkovitost državnih sistemov itd… Doslednost je ključ do uspeha.

Za konec še dve besedi o domači borzi. Ta se v zadnjih dneh giblje v nasprotju z rastočimi trendi na tujih borzah. Večina delnic se je namreč pocenila, najbrž kot nekoliko pozen odziv na razprodajo iz prejšnjega tedna v Evropi in ZDA. Posebej šibko deluje trgovanje pri Krki, ki se približuje meji 60 EUR, kjer se je nazadnje nahajala marca letos. Prodajalci najbrž tehtajo vpliv rusko-ukrajinske krize ter spremembe tečaja ruskega rublja. Nemška družba Fraport AG, ki je zmagala v pogajalskem procesu glede privatizacije Aerodroma Ljubljana je danes objavila tudi uradno ponudbo za prevzem vseh preostalih delnic, ki še niso v njeni lasti. Ponujena cena je seveda enaka tisti po kateri je svoj delež prodala tudi država in sicer 61,75 EUR po delnici. Ponudba velja do 20. novembra do 12.ure. Imetniki delnic Aerodroma se torej lahko nadejajo plačila kupnine na svoje račune v začetku decembra.

 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji


Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba Primorski skladi d.d., kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico