petek, 20.12.2013 ob 14:32 | Avtor:

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Varljivi občutek varnosti oziroma deja-vu 2007

Finančni minister in guverner centralne banke sta nas v četrtek obvestila o stanju domačega finančnega sistema. V prvi fazi bomo bankam zaupali 5,3 milijarde EUR v obliki davkoplačevalskih sredstev in garancij, kasneje v roku šestih mesecev morda še nekaj dodatnih sto milijonov, če bo bomo dokapitalizirali še katero od manjših bank. Sedanji delničarji ter imetniki podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke naj bi izgubili svoje lastniške deleže v celoti, čeprav v tem trenutku postopek tega prenehanja kvalificiranih obveznosti še ni popolnoma jasen, vsaj časovno ne. Še bolj sumljivo pa je dejstvo, da naj bi del premoženja bank prevzela »slaba banka« in ga nato, po guvernerjevih lastnih besedah, celo prodajala z dobičkom, kar je v direktnem konfliktu z izbrisom delničarjev in podrejenih upnikov teh bank brez uvedbe stečajnega postopka. Guverner je nehote pravkar podal razloge za utemeljitev odškodninskih zahtevkov malih delničarjev in podrejenih upnikov treh največjih bank. Zaenkrat toliko o tem, saj bo o podrobnostih več znanega šele v prihodnjih dneh oz. tednih.

 

Medtem smo sredi tedna na borzah v tujini, predvsem v ZDA in Nemčiji, dosegli nove rekordne vrednosti borznih indeksov. Optimizem udeležencev je že tako gost, da bi ga lahko s škarjami rezali. Število vlagateljev, ki so prepričani o možnosti padca tečajev je padlo na najnižjo raven v zadnjih 25-letih. Skoraj vsi potniki so torej na eni strani barke, kar bi moral biti zadosten razlog za strah. Trenutni vlagatelji se morajo zadevati, da se jim v naslednjem desetletju obeta povprečen letni donos pod 3%, pa še ta bo večina ustvarjen z dividendami. Slabše prognoze kot danes so bile le še leta 2000, ko je kazalo celo na rahlo negativen povprečni letni donos, ki se je nato dejansko v desetih letih tudi uresničil.

 

Delnice se morda v tem trenutku zdijo poceni ali primerno vrednotene zgolj pod pogojem, da verjamemo v nadpovprečno rast dobičkov, ki so že danes krepko nad nivojem dolgoletnega povprečja. To je delno posledica izjemnega fikalnega stimulusa s strani državnih proračunov, ki so v večini pomembnejših razvitih držav v primanjkljajih, delno pa izjemnega monetarnega stimulusa, ki je obrestne mere za najkakovostnejše izdajatelje znižal na zgodovinsko dno. Tako poceni, kot si danes denar izposojajo največje korporacije si ga še nikoli v zgodovini niso. Na ta način seveda prihranijo pri stroških financiranja. A kot smo že zapisali na tem mestu ima vsaka bilanca zmeraj dve strani. Kar nekdo pridobi, nujno nekdo izgubi. Zastonj kosilo ne obstaja. Niti fiskalni niti monetarni ukrepi na dolgi rok ne ustvarjajo nove vrednosti, temveč zgolj prerazporejajo obstoječi obseg kapitala iz levega v desni žep in obratno. Varčevalci na drugi strani te bilance, ki bodo zaradi nizkih obrestnih mer izgubili del dohodka bodo pač manj trošili, prav tako bodo manj trošili davkoplačevalci tistih držav, ki bodo z višjimi davki krpale proračunske luknje nastale zaradi ekspanzivne fiskalne politike. Manj potrošnje pa pomeni, da gospodarski sektor ne bo zmogel ustvariti nadpovprečne rasti dobičkov, ki ga od njega pričakujejo vlagatelji. In začarani krog se tako zapre. Takrat bo prišla groba streznitev.

 

Svet se bo pač moral prej ali slej soočiti z neizogibnim prestrukturiranjem dolgov. Do sedaj smo jih namreč zgolj prelagali iz ene strani na drugo in nazaj. Isto počnemo sedaj z domačimi bankami, saj se bo razbremenitev bank poznala na porastu državnega dolga do 75% BDP. Grčija je lep dokaz tega, da dodajanje novih posojil že tako močno prezadolženi državi v ničemer ne pripomore k rešitvi situacije. Res je sicer, da so se zasebne nemške, francoske in še katere banke v zadnjih letih na eleganten način znebile grških posojil, a ta niso bila odpisana (prestrukturirana), temveč so večinoma pristala na bilancah naddržavnih institucij, kot so Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka ter Sklad za evropsko finančno stabilnost (EFSF). Tukaj gnijejo naprej, saj Grčija niti pod razno ne bo zmogla odplačati ogromnega dolžniškega bremena.

 

Še več, Grčija je v zadnjih mesecih zaradi ostrih varčevalnih ukrepov prišla v primarni proračunski presežek, kar pomeni, da tekoči prihodki javne blagajne presegajo tekoče odhodke brez upoštevanja stroškov obresti za dolgove. Grčija torej lahko danes živi s tistim, kar pobere v obliki davkov, v kolikor ji ne bi bilo potreba plačevati obresti za pretekle dolgove. Če bi se torej našel pameten grški politik, bi sedaj lahko od Bruslja zahteval resno prestrukturiranje grškega dolga (beri: velik odpis) v nasprotnem primeru bi zagrozil z izstopom iz EU. Grška država razen plačila obresti namreč ni več odvisna od novega zadolževanja. Tako, kot je Nemčija uspela od Bruslja izsiliti rešitev svojih bank s prenosom grških dolgov, ima tudi grški narod vso pravico zavrniti plačilo dolgov in živeti od tistega, kar sam ustvari. Večji del bolečine so Grki torej že utrpeli, odločiti se morajo le še o tem ali ostanejo sužnji sistema, ki bo še dolgo obremenjeval bodoče rodove ali pa se osvobodijo dolgov in zapeljejo državo na lastno pot. Seveda tudi ta pot ni tako enostavna kot se sliši, ovir bi bilo kar precej, med temi bi bila vsekakor najbolj nevarna zabloda, če bi Grki sami prešli nazaj na stari način zapravljivega življenja, a zgodovina kaže, da so najuspešnejše ideje zmeraj zahtevale precej poguma. Je pa to še ena dodatna težava za tiste, ki vztrajajo, da je treba enotnost EU ohraniti ne glede na ceno. Grki so pravkar pridobili nekaj strateških pogajalskih pozicij.

 

 Peter Mizerit

Peter Mizerit, član uprave, PFCI

Razkritja: To poročilo nima narave "priporočila" iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. Družba PFCI, d.o.o. kot sestavljalec poročila ne odgovarja za popolnost in točnost posredovanih podatkov, ki jih pridobi iz omenjenih virov. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Dodatna razkritja:http://j.mp/kcmscH

 



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico