petek, 18.09.2015 ob 13:22 | Avtor:

Brez sprememb

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (0)  
  

Svet (beri: Wall Street) očitno ne bi zdržal 0,25% dviga obrestnih mer.

Ta teden se je borzno dogajanje pričakovano vrtelo okoli dolgo pričakovanega sestanka vrha ameriške centralne banke Federal Reserve. Mediji so prav tekmovali med seboj, kdo bo bolj pritiskal na odločitev, bodisi v primeru, da obrestnih mer ne dvignejo, bodisi, da jih. FED se je na koncu odločil, da septembrskega dviga ne bo, s čimer je potihem priznal tisto na kar mi že dlje časa opozarjamo in sicer, da so razvita gospodarstva bistveno bolj šibka, kot nam to kaže situacija na borzah. Centralna banka se je torej ujela v svojo najhujšo nočno moro. Izgublja nadzor nad dogajanjem, obrestnih mer ne more več dvigniti in s tem kaže, da situacije niso pravilno ocenili. Pričakovali so, da bodo ekstremne monetarne spodbude zadnjih petih letih prej ali slej zagnale rast svetovnega gospodarstva. A to se kot kaže vse bolj ohlaja. Kaj pa zdaj?

Razen za tiste najbolj špekulativne vlagatelje, ki imajo res dostop do najcenejšega denarja sam dvig obrestnih mer za večino gospodarstva ne bi pomenil ničesar. Po našem mnenju je situacija v realnem delu gospodarstva bistveno bolj pomembna kot to ali se bo dvig obresti zgodil v septembru, oktobru, novembru ali decembru. Če bo do dviga sploh prišlo seveda. Prvi dve četrtletji v ZDA sta namreč pokazali, da se rast dobičkov podjetij ustavlja in to bo bistveno večja težava za vrednotenje delnic od 0,25% dviga obrestnih mer.

Rast korporativnih dobičkov je bila v zadnjih štirih letih izjemna. Za to so zaslužni predvsem trije faktorji. Najprej gre za to, da smo štartali z zelo nizke osnove, saj so dobički korporacij v obdobju krize med leti 2008 in 2010 strmoglavili. Drugi pomemben faktor predstavljajo rekordne državne fiskalne spodbude, ki so se zrcalno izrazile v močni rasti dobičkov zasebnega sektorja. Zadolževanje javnih proračunov za socialne transferje je seveda preprečilo prevelik padec zasebne potrošnje, ta pa se je prelila v dobičke podjetij. Tretji faktor pa se je izkazal na stroškovni strani, saj sta visoka brezposelnost in nizke obrestne mere omogočala razmeroma enostavno obvladovanje in celo zniževanje tako stroškov dela kot stroškov financiranja. Paradoksalno bi lahko rekli, da so bila zadnja štiri leta zlata doba korporativnih dobičkov. Tradicionalno leva politika fiskalne radodarnosti je najbolj osrečile lastnike kapitala, tradicionalno najbolj zagrete nasprotnike leve politike. Zahvala gre predvsem davkoplačevalcem, ki bodo v prihodnje vse to plačali v obliki višjih davkov in nižjega nivoja javnih storitev kot so zdravstvo, šolstvo in pokojnine.

 

Da ne govorimo neumnosti kaže tudi priloženi graf, na katerem se lepo vidi delež, ki ga korporativni dobički danes dosegajo v bruto družbene proizvodu ZDA. Dolgoletno povprečje se nahaja nekje med 6% in 7%, a zgoraj našteti faktorji so ta delež do danes potisnili v območje preko 10%, kjer z izjemo leta 2007 še nikoli v zgodovini niso bili. Nahajamo torej cca 50% nad dolgoletnim povprečjem. Približno toliko so tudi kazalniki fundamentalnih vrednotenj delnic nad svojimi dolgoletnimi povprečji. Sami si lahko sedaj izračunate, kolikšna bo prilagoditev nazaj v smeri povprečnih vrednosti.

V drugi polovici leta 2014 je zagonskega vetra v obliki zgoraj naštetih spodbud začelo zmanjkovati. Ustavilo se je naraščanje brezposelnosti ter upadanje obrestnih mer. Tudi fiskalni transferji se počasi umirjajo, države se ponekod skušajo usmeriti k uravnoteženju proračunov (ali vsaj omejevanju rasti izdatkov). Rast dobičkov se je posledično ustavila. Ohlajati se je začela tudi rast BDP, ki bo očitno precej pod 3% na letni ravni, kolikor je v začetku leta pričakovala FED. Tudi zato dviga obrestnih mer ni bilo. In poraja se vprašanje ali bo prej dvig obrestnih mer ali novi paket monetarnih spodbud quantitative easing. Vse bolj se zdi, da diši po japonskem scenariju. Tudi tam že petnajst let ne morejo dvigniti obrestnih mer in izvajajo že vsaj dvanajsti quantitative easing zapored. Pričakovane inflacije še ni je pa zato Japonska daleč najbolj zadolžena razvita država na zemeljski obli. Profesor Krugman je zagotovo ponosen, da se njegova ekonomska doktrina tako širi po svetu.

 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico