petek, 06.02.2015 ob 15:33 | Avtor:

Bumerang se vrača iz Grčije

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Posledice pred leti vsiljenih reševalnih ukrepov prihajajo na prvi tir. 

Grčija je po nedavnih volitvah znova osrednja tema medijskega dogajanja. Novosti si sledijo vsak dan, enkrat o tem, da so Grki napodili Trojko in zahtevajo odpis dolgov, drugič o tem, da bodo Grki vse dolgove poravnali le malo več časa potrebujejo. Kaj je res in kaj ni res?

Najprej dejstvo: nekaj kar matematično ni možno, se ne bo zgodilo. Grčija svojih dolgov ne bo povrnila. Glede tega se z novim grškim finančnim ministrom popolnoma strinjamo. Gremo naprej: Grčija ima vso pravico zavrniti nova posojila in prekiniti odplačevanje starih. Tudi to je res, vsaka država je suverena pri svojih odločitvah. Kako si predstavljajo dan potem je seveda njihov problem. No, zaradi načina reševanja evropskih bank pred leti je danes to tudi naš problem. In tukaj zgodba postaja vse bolj zanimiva.

Grčija ima danes približno 330 milijard EUR javnega dolga. Od tega cca 44% trenutno drži Evropski stabilizacijski sklad EFSF (European Financial Stability Facility). Ustanovitev te institucije je bil del reševalnih paketov v preteklih letih s katerimi so se večinoma nemške in francoske banke elegantno znebile posledic njihovih napačnih odločitev pri posojanju denarja Grčiji. Po našem mnenju gre za kolosalno strateško napako evrobirokratov, ki so podlegli bančno-političnim lobijem in evropske davkoplačevalce ter celotno Evropsko Unijo izpostavili neverjetnim tveganjem, o čemer pišemo v nadaljevanju. Za povrh vsega moramo poslušati še direktorja EFSF, ki na tiskovni konferenci celemu svetu izkazuje svoje osnovno pomanjkanje finančne pismenosti.

Za kaj gre? Pri zadnjih vljudnostnih pogovorih novih grških oblasti s predstavniki EFSF je prišlo seveda tudi do predloga o odpisu dela dolgov. EFSF je to kategorično zavrnil, direktor pa na televiziji razlagal, da ima EFSF v lasti 44% vseh grških dolgov in s tem pravico soodločati o grški prihodnosti. E, spoštovani gospod, tako enostavno pa to ni. Če je kdaj v življenju s svojim denarjem kupil kako obveznico bi moral vedeti za kaj gre. Državne obveznice namreč, za razliko od denimo podjetniških ali hipotekarnih niso posebej zavarovane (unsecured lending). Vse kar ima posojilodajalec v rokah je obljuba države, da bo dolg vrnila. Pri drugih vrstah obveznic je posojilodajalec z zakonodajo zavarovan v smislu, da lahko sproži stečaj dolžnika, ki svojih obveznosti ne poravna pravočasno in si vsaj del poplača iz stečajne mase. Pri državnih obveznicah tega ni! Nihče ne more sprožiti stečaja nad državo, ki se odloči, da ne bo vrnila dolgov. Lahko edino zaplenijo premoženje subjektov te države v tujini kot neke vrste povračilni ukrep, a to je tudi vse. Nobenega »soodločanja« ni predvidenega v nobenem prospektu ob izdaji državnih obveznic, če si je gospod kdaj kakega sploh prebral. Zato so besede o soodločanju o prihodnosti Grčije le mokre sanje nekoga, ki ne pozna finančnega prava. Če se Grki odločijo, da ne bodo plačali svojih dolgov jim nihče nič ne more, razen tega, da jim novega denarja pač nihče več ne posodi. In to je edina odločitev, ki jo imamo mi pravico sprejeti v povezavi z Grčijo.

In sedaj k drugi težavi tega briljantnega načrta s katerim so rešili nemške in francoske banke. Sklad EFSF je namreč za nakup grških obveznic tudi sam izdal obveznice in se zadolžil. Ta bi te obveznice sploh kdo kupil, morajo zanje jamčiti države članice EU, vsaka v svojem deležu. Če bi torej prišlo do delnega ali celo popolnega odpisa (ali enostranske zavrnitve plačila) grških dolgov bi se sprožil mehanizem zagotavljanja garancij. V primeru hipotetičnega 50% odpisa dolgov bi Slovenijo (ki garantira po ključu 0,5%) samo iz naslova garancij za EFSF doletelo preko 350 milijonov EUR novih obveznosti. Še bolj zanimivo postane, ko številke apliciramo na ostale prezadolžene države. Ali verjamete, da bo Italija mirno požrla dodatnih 13 milijard EUR obveznosti do EFSF v primeru 50% odpisa dolgov Grčiji? Kaj pa Španija z 9 milijardami? Portugalska skoraj 2 milijarde EUR? In to so vse države, ki so tudi same prezadolžene in v primežu varčevalnih ukrepov. Namesto Grčije bi morale torej po tem scenariju ostale države EU (bolje rečeno: davkoplačevalci teh držav) vrniti 71 milijard EUR mednarodnim posojilodajalcem, med katerimi je paradoksalno spet kar nekaj tistih bank, ki so bile pred tem rešene z bailoutom Grčije(!!). Stvari bi/bodo v tem primeru nenadoma politično in finančno eskalirale v stratosfero.

Razplet te zgodbe bo sila zanimiv. Kakršen koli odpis dolgov ali enostranska odločitev Grčije, da posojil ne bo vrnila bi pomenila detonacijo v EFSF (in drugih imetnikih grškega dolga) ter hudi politično krizo EU. In to predvsem zato, ker smo mirno dovolili, da se je grški dolg prenesel iz nemških, francoskih (in drugih bank) na evropske institucije, ker naj bi s tem baje rešili krizo. Kot vidite smo že spet, rešili predvsem banke. A po drugi strani tudi kakršenkoli dogovor s katerim bi Grčiji zgolj podaljšali rok odplačila posojil ali znižali obrestno mero ne rešuje temeljnih težav in zgolj podaljšuje agonijo tega naroda. To bi pomenilo prevaro volilcev Sirize (in ostalih po Evropi, ki polagajo svoje upe vanjo), ki bi s tem dokazala, da je le še ena od vrsti političnih opcij, katerim gre samo za zasedbo položaja pri koritu. 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico