sobota, 24.01.2015 ob 17:29 | Avtor:

Dan potem

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Mario Draghi pravi, da je padanje cen nafte pozitivno in hkrati obljublja boj proti padajočim cenam

Samo v primeru, da živite na drugem planetu ne veste, katera je bila ta teden najpomembnejša tema. Dolgo pričakovano zasedanje Evropske centralne banke na katerem so naposled razkrili načrt monetarnega popuščanja (quantitative easing) je za nami.

Kaj sploh je quantitative easing? Najbrž smo ga na tem mestu že večkrat razložili, a poskusimo še enkrat. Pomembno je namreč, da razumete zakaj ima monetarno popuščanje učinek predvsem in zgolj na finančne trge bistveno manj pa na realni del gospodarstva. Diskrepanca med evforijo na finančnih trgih in ne ravno blestečo gospodarsko situacijo je najbrž več kot očitna. OK pa začnimo: cilj quantitative easing-a (v nadaljevanju: QE) je znižanje ravni obrestnih mer in s tem povečanje kreditne aktivnosti v gospodarstvu. Zadeva deluje takole: centralna banka v prvem krogu od poslovnih bank odkupi vnaprej določene vrste obveznic (državne, hipotekarne,…). V zameno jim na račune vknjiži sveže ustvarjeni denar. Sedaj so poslovne banke v dilemi. Prej so imele v lasti obveznice, ki so jim prinašale nek donos, sedaj imajo denar brez donosa. Donos pa potrebujejo, ker morajo seveda pokriti stroške poslovanja in ustvariti še določen dobiček lastnikom. Kaj storiti? Zelo enostavno, poiskati drugo vrsto premoženja, ki prinaša nek donos. A tega premoženja je z vsakim krogom QE manj.

Centralna banka namreč z vsakim nakupom obveznic iz trga umika najvarnejše oblike premoženja (državne obveznice) in poslovne banke, zavarovalnice, pokojninske sklade, obvezniške sklade, varčevalce itd, sili v selitev svojega premoženja v vse bolj tvegane oblike sredstev. Ko z nakupi obveznic centralna banka dviguje cene le-teh, znižuje njihov donos oz. drugače povedano privlačnost. Vlagateljem ostaja na razpolago vse manj ne-tveganega premoženja., zato začnejo posegati po bolj tveganih oblikah (podjetniške obveznice, delnice), kjer posledično prav tako začnejo naraščati cene. Končni efekt tega početja je balon na finančnih trgih. V ZDA je ta trenutno že dosegel razmere, ko lahko govorimo o drugi najdražji epizodi borznih trgov v zgodovini (povprečna vrednotenja malenkost zaostajajo le za tehnološkim borznim balonom iz leta 2000). Tudi vrednotenja evropskih delnic so danes primerjalno gledano že nad tistimi iz leta 2007 pred veliko finančno krizo, a še niso tako ekstremna kot v ZDA.

Če zelo na kratko strnemo opis delovanja QE bi lahko rekli, da gre za strategijo »vročega krompirja«. Centralna banka v finančni sistem preko nakupov ne-tveganih obveznic vpihuje vse več denarja, ki ga udeleženci (predvsem banke in druge finančne institucije) ne želijo imeti, ker ne prinaša donosa. Zato si ga začnejo podajati kot vroč krompir. Vsakdo se želi znebiti denarja in išče druge oblike premoženja z donosom. A v naslednjem krogu centralna banka spet odkupuje to premoženje in ga umika s trga ter na trg pošilja denar. Frustracija finančnega sektorja je z vsakim krogom večja in balon na finančnih trgih prav tako. Mimogrede: ravno prejšnji teden so predstavniki japonske finančne industrije tamkajšnjo centralno banko opozorili, da je potreba z dolgoletno politiko QE in nizkih obrestnih mer prenehati, ker ne uspejo več najti ustreznega donosa (gre za velike pokojninske in zavarovalniške sklade, ki imajo na drugi strani bilance obsežne obveznosti do upokojencev in zavarovancev, teh pa v okolju ničelnih obrestnih mer dolgoročno ne bodo uspeli poplačati).

Zagovorniki QE postavljajo kot vzor ZDA, kjer naj bi QE pomagal pri izboljšanju gospodarske situacije po veliki finančni krizi. A največja razlika med evropskim in ameriškim programom QE je ravno v pogojih pod katerimi sta bila začeta. ZDA so QE začele na vrhuncu recesije pri nižjih tečajih delnic in višji ravni obrestnih mer. V Evropi danes QE začenjamo pri bistveno višjih tečajih delnic in zgodovinsko nizkih obrestnih merah. Pojavlja se torej vprašanje kaj želijo z evropskim QE sploh doseči? Vse prezadolžene evropske države od Italije, Španije, Portugalske do Slovenije nenazadnje lahko danes same na trgu prodajo svoje obveznice po rekordno nizkih obrestnih merah. Zadolževanje danes ni problem, ker je likvidnosti v sistemu že preveč. Slovenija si denar lahko izposoja po manj kot 2% za deset let! Italija in Španija sta že blizu 1,5% za enako ročnost. Višina obrestnih mer danes ni tisti faktor, ki bi zaviral gospodarski razvoj. Potrebni so nižji davki in manj (Evro)birokracije in žal ponekod tudi odpoved določenemu delu socialne države, ki si je ne moremo privoščiti. Edini efekt, ki bi ga QE morda dosegel je rast borznih trgov. Torej bogatenje najbolj bogatih. Za koliko in do kdaj je seveda neznanka. Malo verjetno je, da vam bo kdo vnaprej povedal, kdaj je trenutek za umik iz pregretega parketa. A to je tako kot z loterijo: vsi radi igramo, čeprav vemo, da je matematična verjetnost glavnega dobitka infinitezimalna.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Dodatna razkritja:http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico