petek, 19.06.2015 ob 13:21 | Avtor:

Dnevi grške kuhinje

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Borzna evforija je očitno naletela na prvo resnejšo oviro letos.

Kapitalski trgi so v zadnjih tednih bolj ali manj v znamenju streznitve. V tujini streznitev predstavlja situacija v Grčiji, na ljubljanski borzi pa streznitev prihaja v obliki privatizacijske realnosti, ki ni taka, kot je pričakovala večina kupcev delnic.

Slovenski borzni indeks SBITOP v od začetka meseca junija izgublja 7% vrednosti. K temu je seveda najbolj pripomogel 12% padec delnic Telekoma Slovenije. Privatizacija tega podjetja se je namreč prejšnji teden nevarno zamajala potem, ko je slovenska vlada sprejela ponudbo britanskega sklada Cinven, ta pa je v zadnjem trenutku prišel z dodatnimi pogoji. Teh pogojev zaenkrat vlada ne sprejema, Cinven pa si je vzel nekaj časa za premislek ali je pripravljen sprejeti prvotno ponudbo. Postopek prodaje je torej zelo blizu prekinitve, čeprav obe strani trdita, da ostaja žarek upanja in čakata na čimprejšnjo razrešitev regulatornih dilem v Makedoniji, ki naj bi predstavljale glavno oviro pri sklenitvi posla. Situacija bi bila sicer  enostavno rešljiva s podpisom pogodbe z odložnimi pogoji (realizacija prodaje makedonske podružnice denimo) zato se nam bolj zdi, da gre za iskanje izgovorov, kako se elegantno umakniti iz posla, ki nobeni od strani ne diši več. Bomo videli v prihodnjih mesecih.

Po uspešni prodaji Aerodroma Ljubljana konec preteklega leta so očitno vlagateljem na domači borzi močno zrasli apetiti. Aerodrom je bil res prodan po fantastični ceni, a mnogi so začeli ta vrednotenja kar preslikovati na ostale privatizacijske kandidate. Pri Telekomu so nekateri ocenjevali celo možnosti doseganja cen od 150 pa vse do 200 EUR na delnico. Govorilo se je o množici kupcev od Rusov, preko Arabcev do Deutsche Telekoma. Realnost je taka, da je na koncu prišel eden sam in ponujena cena je bila seveda temu primerna. Žal se v zadnjih dneh po javno dostopnih informacijah podoben scenarij izrisuje tudi v primeru Cinkarne Celje, kjer duhovi preteklosti odganjajo potencialne kupce, borzni tečaj pa se vse bolj oddaljuje od pričakovanj prodajalcev. Več bo znanega, ko bodo razjasnjeni še zadnji finančni dvomi o obsegu ekološke sanacije, ki bo potrebna v okolici Cinkarne. Do takrat se tudi kupci najbrž ne bodo upali izpostaviti s ponudbami, kar je seveda popolnoma razumljivo. Nihče si pač ne želi kupiti mačka v žaklju.

Evropske trge medtem obremenjuje predvsem bližajoči se rok poplačila dela terjatev do Grčije. Ta denarja nima, zato pričakuje pomoč v obliki novih posojil. Evropa v zameno za pomoč zahteva reformne ukrepe na katere pa Grčija ne pristaja. Toni medsebojnih dogovarjanj postajajo vse bolj ostri, v ozadju se čedalje pogosteje omenja tudi bankrot državne blagajne. Mi smo na tem mestu o tem, da Grčija svojih dolgov ne bo vrnila ter, da evroobmočje v taki obliki kot obstaja danes ne bo zdržalo, pisali že pred štirimi leti, ko so težave prvič privrele na dan. Od takrat je bilo s strani odgovornih in večine javnosti eno samo zanikanje realnosti češ, da se bodo že nekaj dogovorili v zadnjem trenutku. In dogovarjali so se v glavnem samo o prelaganju težav v prihodnost, kar je edino česar so politiki sploh sposobni.

Težave (dolgovi) so medtem seveda naraščali in kot kaže smo naposled dosegli točko singularnosti. Iz matematike sicer vemo, da je eksponentna funkcija načeloma navzgor neomejena, a realnost življenja na planetu z omejenimi resursi ima svoja pravila, ki se jim ni moč izogniti. Seveda ni rečeno, da se pametne glave tik pred dvanajsto ne domislijo česa neumnega in žalostne zgodbe ne premaknejo še za kak meseca ali dva, kar pa končnega izida ne bo spremenilo. Eksponentna rast v neskončnost je možna samo na papirju. Mi lahko zgolj ponovimo: težava sploh ni Grčija, težava so druge države, bistveno večje od Grčije s podobno dolžniško dinamiko. Grčija utegne biti zgolj sprožilec velikih političnih sprememb tudi v ostalih prezadolženih državah, še posebej, če bi doživela odpustke v smislu odpisa dolgov. Španci, Portugalci, Italijani in nenazadnje Slovenci se bomo v tem primeru najbrž upravičeno spraševali kakšen smisel ima vračati svoje dolgove, če jih drugim ni treba. Nemci pa se bodo na drugi strani upravičeno spraševali kakšen smisel ima posojati svoj denar, če ga druga stran ni sposobna vrniti.

Italija je prav ta teden denimo objavila, da je njen javni dolg dosegel nov rekord pri številki preko 2.200 milijard EUR oz. 130% BDP (za primerjavo: Grčija ima nekaj čez 300 milijard dolgov). Dolgovi torej skoraj povsod naraščajo, hkrati pa moramo poslušati neokusno kričanje o baje brutalnih varčevalnih ukrepih, ki naj bi jih po Evropi izvajala neoliberalna struja. Resnica je, da do sedaj ni nihče, z izjemo Grkov v zadnjih letih, okusil niti v od varčevanja. In resnica boli.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico