petek, 04.09.2015 ob 13:35 | Avtor:

Dogajanje zahteva intervencijo

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Pretresljivi avgustovski borzni dogodki so za nami.

Na domačo borzo imajo v zadnjem času največji vpliv bolj ali manj uspešni poskusi prodaj nekaterih domačih podjetij. Dejstvo, da je začasno prekinjena prodaja Telekoma Slovenije je že znano. Ali se bo postopek odprl znova ali ne je še popolnoma nejasno, neuradna informacija, da se Telekom Slovenije sedaj nenadoma poteguje za nakup Telekoma Srbije pa kaže, da privatizacija v taki obliki, kot je bila sprva predvidena očitno odpade. Iz medijev prihajajo informacije bolj v smeri možne dokapitalizacije s strani večjega strateškega partnerja, saj Telekom Slovenije sam po sebi ne bi zmogel nakupa skoraj 1,5 milijarde EUR vrednega srbskega konkurenta, če je ta informacija sploh resnična seveda. Veliko naših politikov se je glasno spraševalo zakaj dovolimo britanskemu skladu Cinven, da sodeluje v postopku nakupa našega Telekoma, če še nima zaprte finančne konstrukcije. A še nobenega domačega politika nismo slišali, da bi vprašal s kakšno finančno konstrukcijo pa namerava sedaj nenadoma naš Telekom sodelovati pri nakupu enkrat-krat večjega tekmeca v Srbiji. Če so informacije o oddani ponudbi sploh resnične seveda, česar trenutno ni še nihče potrdil. Telekom Slovenije namreč uradno ne komentira ničesar.

Druga pomembna informacija izpred tedna dni pa je zaustavitev postopka prodaje Cinkarne Celje. Konzorcij prodajalcev, ki ima skupaj 72,9% delež je namreč sporočil, da ni zadovoljen s prispelimi ponudbami. Razlog za nedoseganje pričakovane cene gre iskati predvsem v velikih neznankah glede sanacije preteklih okoljskih bremen zaradi česar si potencialni kupci pač ne upajo predaleč. In tako kot je bilo zanimivo opazovati, kako so težave in seštevanje ocenjene škode povezane z sanacijo onesnaženega okolja nenadoma dosegle vrhunec ravno sredi prodajnega postopka, bo sedaj zanimivo opazovati ali bodo glasne (in tudi upravičene) zahteve po sanaciji sedaj, ko Cinkarna ostaja v domačih rokah nenadoma potihnile.

Tečaji delnic družb povezanih  s procesi privatizacije so se torej ohladili. V prvi vrsti to velja predvsem za Telekom Slovenije in Cinkarno Celje. Naš občutek, da utegne prodaja Aerodroma Ljubljana, kjer so bila dosežena fantastična, ampak res fantastična vrednotenja, zamegliti presojo in povzdigniti pričakovanja tudi pri ostalih privatizacijskih postopkih v nerealne višave, se je izkazal za pravilnega. Ponudba Cinvena za nakup deleža v Telekomu Slovenije je bila po naših kalkulacijah nekje blizu povprečnih vrednotenj evropskih telekomov, kar pomeni, da so bila pričakovanja po bistveno višjih cenah (pojavljali so se celo zapisi o 170 ali 200 EUR po delnici) pač najbrž prej stvar napačnih pričakovanj prodajalcev in ne prenizke ponudbe kupca. To potrjuje tudi dejstvo, da ni bilo drugih ponudnikov in to kljub temu, da so trenutne finančne razmere za prevzeme zaradi rekordno nizkih obrestnih mer izjemno ugodne.

Napačna cenovna pričakovanja so bila najbrž delno tudi posledica pavšalne preslikave prevzemnih vrednotenj Aerodroma Ljubljana na ostale prodajne kandidate v Sloveniji, kar pa se zaenkrat ni izkazalo za dobro investicijsko strategijo. Morda največja bojazen teh zamujenih priložnosti pa bo, v kolikor se izkaže, da je bilo zamujeno okno priložnosti za prodajo, ki se počasi zapira. Trgi v razvoju en za drugim vstopajo v recesijo, znaki le-te se že kažejo tudi na pragu Kanade in Avstralije, kot razvitih držav, ki sta najbolj odvisni od cen surovin.

Tuje borze se medtem oklepajo upanj in sanj o intervencijah centralnih bank. Mario Draghi ni razočaral in je v četrtek, po skoraj mesecu dni brez spanja zaradi »pretresljivih« nedavnih dogodkov na finančnih trgih, povečal dovoljene limite nakupov posamezne izdaje obveznic s strani ECB iz 25% na 33%, čeprav je ohranil vrednost programa Quantitative easing nespremenjeno. Borze so seveda brez izjeme nemudoma poletele. Ob naslednjem padcu bodo limit najbrž dvignili na 50% in nato sledi 100%. In ko smo že tu, zakaj pa ne bi ECB lahko kar direktno na primarnem trgu od izdajatelja odkupila celotno novo izdajo obveznic? Seveda obstaja nepomemben detajl v evropski zakonodaji kjer je tako početje označeno kot izrecno prepovedano ampak hej, centralnim bankam pa res ne bomo gledali pod prste. Sedaj so vse oči uprte v ameriško Federal Reserve, kjer vlagatelji pričakujejo (zahtevajo) umik napovedanega dviga obrestnih mer nekam v nedoločljivo prihodnost. Saj vendar nismo centralnih bank izumili zato, da bodo skrbele za stabilnost finančnega sistema temveč zato, da zagotovijo, da bo na borznih tečajnicah vsak dan zelena barva. Nikoli več se namreč ne sme ponoviti šokantni, dramatični oz. recimo kar brutalni skoraj 10% padec borznih tečajev iz letošnjega avgusta. Nikoli več!

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico