petek, 25.09.2015 ob 13:58 | Avtor:

Dolgoročne posledice ničle

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Špekulativni finančni inženiring ne ustvarja delovnih mest.

Za delničarji je relativno miren teden, z izjemo Volkswagnovih in BMW-jevih seveda. Večina ostalih še zmeraj premleva odločitev ameriške centralne banke, da obrestnih mer na septembrskem sestanku še ne dvigne. Še bolj so najbrž presenečeni nad reakcijo trgov, ki ni bila taka, kot jo je pričakovala večina tistih, ki sestavljajo skupino »dokler centralne banke obresti ne dvignejo, borze ne bodo padle«. Tudi po naših izkušnjah iz vsakodnevnih stikov z vlagatelji in drugimi borznimi udeleženci je bila namreč letos to prevladujoča borzna strategija. Kot vedno, taka strategija deluje vse do takrat, ko njen neuspeh povzroči največ škode. Vlagatelji bodo na lastni koži odkrili, da centralne banke ne morejo ustvarjati dolgoročne gospodarske rasti in to ravno v tistem trenutku, ko bodo s svojimi portfelji tej veri najbolj izpostavljeni. Tako pač deluje borzna igra… Če bi imeli na čelu centralnih bank vsaj malce bolj razsvetljene šefe, ti ne bi dovolili, da bi pred njihovimi očmi zrasel tretji špekulativni finančni balon v zadnjih petnajstih letih. A dogaja se ravno to. Ponavljajoči se cikli napačnih investicij, ki jim sledijo premoženjski zlomi so neposredna posledica akcij centralnih bank. Tem očitno še vedno niti na kraj pameti ne pride, da so morda sami vzrok za nestabilnost finančnega sistema. Logika pravi, da izredno ekspanzivna monetarna politika v obdobjih, ko v finančnem sistemu ni potrebe po izrednih ukrepih (in danes ni videti, da bi bili sredi kake bančne krize), ne ustvarja dodaten gospodarske blaginje, temveč spodbuja nastanek špekulativnih premoženjskih balonov. Ti nato v naslednjem koraku povzročajo bančne krize in negativno vplivajo na gospodarsko aktivnost. Dejavnost centralnih bank bi torej morala biti usmerjena v preprečevanje nevarnih pojavov, kot so kreditne korelacije v bančnem sistemu, ne pa ukvarjanje z brezposelnostjo in razliko med potencialnim in dejanskim BDP. S tem naj se ukvarjajo izvoljeni poslanci v parlamentih in vladah po svetu, ko krojijo fiskalno politiko. Najpomembnejša lekcija aktualne epizode bo, ko bodo nekega dne tudi ti ljudje vendarle ugotovili, da ničelne obrestne mere uničujejo temeljno funkcijo kapitalizma – varčevanje. Varčevanje je tisto iz česar se, preko investicij, napaja realna dolgoročna gospodarska rast. Obrestne mere na ničli varčevanja ne omogočajo. Brez varčevanja ne bo bazena premoženja na voljo za bodoče investicije, brez teh pa ne gospodarske rasti. In gospodarska rast v razvitih državah je v zadnjih dveh desetletjih v povprečju vse nižja ravno zaradi vse nižje stopnje varčevanja. Izkušnje zadnjih let kažejo, da podjetja zaradi nizkih obrestnih mer ne povečujejo investicij. Ravno obratno, poceni posojila omogočajo korporacijam špekulativne nakupe na finančnih trgih vključno z obsežnimi odkupi lastnih delnic, ki so presegli vse do sedaj zabeležene vrhove. Tudi ti so prispevali svoj delež k napihovanju delniškega balona. Zakaj pa bi se sploh ukvarjali z razvojem in investiranjem, če je bolj enostavno pridobiti poceni posojilo, kupiti na borzi lastne delnice, jih s tem umakniti iz obtoka in na koncu leta doseči ugodnejši dobiček na delnico (ker je v obtoku pač manjše število delnic kot ob začetku leta). Vodstvo je s tem izpolnilo pogoje za svojo milijonsko nagrado. Enostaven računovodski čudež pri katerem ne potrebuješ laboratorijev, ne potrebuješ inženirjev, ne potrebuješ znanja, celotno tveganje pa na koncu itak prevzamejo delničarji, ki se najbrž niti ne zavedajo, da so jim šefi korporacij podtaknili finančni vzvod. Povečanje zadolženosti in hkratno zmanjšanje števila delnic v obtoku namreč ni nič drugega, kot povečanje finančnega vzvoda podjetja. Pozitivno za upravo in tvegano za lastnike. Zahvaljujoč centralnim bankam se torej čedalje večji del gospodarstva ukvarja s finančnim inženiringom pri katerem je obrestna mera edini strošek, vse več pravih inženirjev pa je obsojenih na obračanje hamburgerjev v lokalnem fast-foodu. Poleg tega vzporedno, daleč od oči javnosti nastaja strašanska škoda v pokojninskih in zavarovalniških portfeljih, kjer predpostavke o dolgoročni vzdržnosti temeljijo na 6%, 7% ali celo 8% letnem donosu, v tem trenutku pa zaradi nizkih obrestnih mer ne uspejo zagotoviti niti 3% donosnosti. Na izbiro ostaneta dve možnosti: ali razočarati vlagatelje s podpovprečnimi donosi, ki ne bodo zagotovili obljubljenega obsega prihrankov in posledično življenjskega standarda, ali pa se z naložbami premakniti na bolj tvegani delniški del trga, kjer pa bo ob sedanjih vrednotenjih rezultat enak kot pri prvi možnosti. Edino rešitev predstavlja normalizacija obrestnih mer in to čim prej. Bi to pomenilo konec veselja na borzah? Najbrž, da. A kratkoročna bolečina je veliko boljša izbira od dolgoročne.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico