nedelja, 22.02.2015 ob 17:49 | Avtor:

Donos, kaj že to pomeni?

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Kako ustvariti donos, ko na nasprotni strani stoji centralna banka? 

Nič posebej zanimivega se ta teden ni dogajalo na borzah. Indeksi so sicer počasi rasli, kljub temu, da je vsak dan bolj očitno, da glede Grčije ne bo dosežen noben resen dogovor, ki bi pomenil bistveno spremembo stanja (razen, če se ta konec tedna ne bodo popolnoma skregali). Vse bolj namreč kaže, da se dogovarjajo le, da se bodo še dogovarjali, kar pomeni potiskanje težav v prihodnost samo zato, da se danes ni potreba soočiti z realnostjo.

 

Sicer pa je to postal že splošen način reševanja težav. Prejšnji teden smo pisali o tem, da svetovni dolg narašča hitreje kot BDP, kar je tipičen primer kako današnje težave reševati z izkrivljanjem prihodnosti. Prihodnost je zaradi tega vse bolj nepredvidljiva in nestabilna, tistih, ki jo bodo morali živeti pa se itak nič ne vpraša. Monetarna politika ekstremno nizkih, ponekod že negativnih obrestnih mer, samo še dodatno napaja ta orjaški eksperiment in spodbuja napačno prepoznavanje tveganj ter napačno alokacijo resursov.

 

Vlagatelji so čedalje bolj stisnjeni v kot. Ker vse več vrst premoženja ne nudi več zadovoljivih donosov se kapital preusmerja oz. kopiči v tistih oblikah za katere se zdi, da ponujajo ustrezen donos. Vlagatelji imajo tukaj na razpolago dve možnosti: bodisi premik vzdolž krivulje donosov v finančne instrumente z daljšo zapadlostjo s čimer so vse bolj izpostavljeni trajanju instrumenta (duration risk), bodisi premik po kapitalski strukturi navzdol s čimer povečujejo kreditno tveganje oz. tveganje nasprotne stranke. Ker pa tudi ti dve strategiji nudita čedalje manjši dodatni donos, vse več vlagateljev posega po zadnji možnosti, ki jim preostaja na voljo: delnice. To so finančni instrumenti, ki nosijo najvišjo stopnjo tveganja (če odmislimo izvedene finančne instrumente s katerimi pa se večina običajnih vlagateljev nikoli ne sreča).

 

Zgoraj opisani proces, ki se v tujini dogaja že dobra tri leta pri nas pa ga je moč čutiti nekako v zadnjem letu dni, se imenuje »hlastanje po donosu« (reaching for yield). Gre za direktno posledico monetarnih politik centralnih bank, ki z odkupovanjem netveganega premoženja na trgu vlagatelje silijo v nadomeščanje tega premoženja z drugimi oblikami donosa, te pa so čedalje višje na lestvici tveganja. Celoten profil finančnih trgov se torej spreminja in sicer v smeri vse višje izpostavljenosti tveganim instrumentom. Centralne banke s svojo politiko spreminjajo obnašanje trgov (vlagateljev) za katere pa je vprašljivo ali je zanje povečan profil tveganosti sploh primeren.

 

Tudi v naših vsakdanjih kontaktih z vlagatelji opažamo, da frustracija z nizkimi, varnimi donosi narašča. Vse pogosteje namreč slišimo, da je dividendni donos danes bolj privlačen od obrestnih mer na obveznice ali bančne depozite. Tako razmišljanje žal popolnoma zanemarja profil tveganosti, ki je pri delnicah izrazito višji od obveznic, še bolj pa od bančnih depozitov. In za to izkrivljeno sliko razmerja tveganje/donos so neposredno odgovorni vrhovni regulatorji denarnih trgov. Besede guvernerke ameriških Zveznih rezerv Janet Yellen ta teden (»the staff report noted valuation pressures in some asset markets«) nam dajejo slutiti, da morda tudi njih same začenja potihem skrbeti pošast, ki so jo ustvarili.

 

Zadeva je prišla že tako daleč, da je pred kratkim podjetju Nestle uspelo izdati svoje obveznice z negativnim donosom! To pomeni, da so vlagatelji te obveznice kupili po višji vrednosti, kot bodo dobili skupaj izplačane glavnice in vseh obresti. Gre za prvo izdajo kake podjetniške obveznice z negativnim donosom v zgodovini! Na trgu nekaterih državnih obveznic, denimo nemških in švicarskih krajše ročnosti, je to v zadnjih mesecih že skoraj normalno stanje.

 

Dejstvo je eno in edino: rast cen finančnih instrumentov pomeni padanje njihovih bodočih donosov. Trenutno se obetajo rekordno nizki bodoči donosi delniških portfeljev, nižje so bili le še v zadnji fazi tehnološkega balona leta 2000. Danes, tako kot takrat, obstaja investicijska teza, ki spodbuja rast delniških trgov. Takrat je bila to nova tehnologija - internet, ki naj bi omogočala nesluteno, eksponentno rast poslovanja in dobičkov. Danes je to vera, da lahko centralne banke s povečevanjem monetarne baze v obtoku, povzročijo nesluteno, eksponentno rast BDP…

 

Poglavitno vodilo centralnih bank pri izvajanju sedanjih ekstremnih monetarnih politik naj bi bilo znižanje obrestnih mer in s tem dolžniškega bremena, kar naj bi postopoma vodilo k bolj vzdržnim nivojem zadolženosti. V tej luči moramo torej meriti uspeh ukrepov centralnih bank v prehodu na manj zadolžen in bolj stabilen finančni sistem. Ker pa ugotovitve o katerih smo pisali prejšnji teden kažejo na strmo rast zadolženosti lahko ugotovimo samo, da so centralne banke na tej fronti popolnoma pogorele. Vprašanje je samo še kdaj bodo trgi njihove napake izbezali na plano.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico