petek, 21.08.2015 ob 12:43 | Avtor:

Double down

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Je naposled napočil čas, da se od neuspešne monetarne politike poslovimo?

V minulih štirinajstih dneh je pozornost finančnih trgov drsela predvsem na Kitajsko. Ta je z blago devalvacijo svoje valute presenetila opazovalce in povzročila val nestabilnosti predvsem v sosednjih azijskih državah ter Nemčiji kot glavni trgovinski partnerici. Devalvacija je znak resnih gospodarskih težav države, ki so jo še tri mesece nazaj vsi razglašali za gospodarski čudež. Naše mnenje je zmeraj bilo, da je kitajsko gospodarstvo precej bolj podobno ponzi shemi, kot pa stabilnemu družbenemu sistemu. Dolgo časa jim je uspelo to dejstvo spretno prikrivati, a resnica prej ali slej pride na dan.

Devalvacija valute kaže na željo kitajskega vodstva po ohranitvi pešajoče konkurenčnosti tamkajšnjega gospodarstva. Kitajska valuta je namreč vezana na ameriški dolar, ki se je v zadnjem letu dni precej okrepil predvsem proti evru, kar je poslabšalo kitajsko konkurenčnost in izboljšalo evropsko. To je začelo dodatno ogrožati gospodarsko rast, ki iz četrtletja v četrtletje peša predvsem zaradi bremena zgrešenih investicij, kot posledice kreditnega buma. Ker je Kitajska država, kjer ima ena stranka pod nadzorom celotno dogajanje v družbi je vladajoče seveda strah, da bi upočasnitev gospodarske aktivnosti povzročila nezadovoljstvo ljudi, zato poskušajo ukrepati.

Seveda pa gre za širši problem. Dramatičen padec cen surovin v zadnjih mesecih je sindrom splošnega gospodarskega ohlajanja. To pa je glavni dokaz, da izredni ukrepi monetarnih politik, ki jih izvajajo največje centralne banke sveta ne delujejo. Ne delujejo, ker ne morejo delovati. Ker problem razvitih držav ni premalo likvidnosti, temveč previsok obseg dolgov. Ustvarjanje presežne likvidnosti (quantitative easing) v okolju, kjer likvidnost sploh ni problem pač ne bo rešilo temeljnih težav. Ravno obratno, ustvarilo bo nove težave v smislu izkrivljanja cen oz. nastanka špekulativnih balonov premoženja, saj presežna likvidnost pač mora najti svoje mesto v finančnem sistemu. Poki teh balonov bodo povzročili oz. že povzročajo še dodaten deflacijski pritisk, kar je ravno nasprotno od želja centralnih bank. Treba je torej odpraviti tiste težave, ki predstavljajo dejansko oviro gospodarski rasti.

To so predvsem strukturni in družbeni problemi, denimo visoka davčna obremenitev, čezmerna javna poraba in birokracija, nakopičene obljube, ki nimajo matematične podlage v bodočem denarnem toku (pokojnine), korupcija in izkoriščanje monopolnih položajev (zdravstvo), nesmiselna in preveč podrobna zakonodaja, itd… Bolj kot se bodo državne blagajne zadolževale, nižja bo povprečna dolgoročna gospodarska rast. Žal ne bo šlo drugače, kot da tista bremena, ki ne temeljijo na matematično vzdržnih predpostavkah zavržemo, sicer gospodarske rasti ne bo. V vseh razvitih državah so trendi podobni. Ne gre za nobeno brutalno varčevanje, kot hočejo to prikazati nasprotniki uravnoteženega proračuna, gre zgolj za enostavno dejstvo, da imamo pravico porabiti samo toliko kolikor smo sposobni ustvariti. Vse ostalo je kraja bodočim generacijam in te pravice enostavno nimamo, tako kot prihajajoče generacije nimajo obveznosti, da to kar si mi predstavljamo kot pravico, dejansko plačajo. Problemov, ki smo jih pravkar opisali centralne banke ne morejo rešiti z ustvarjanjem poplave likvidnosti. Rešijo jih lahko le izvoljeni politiki, ki pa ustreznih ukrepov ne bodo sprejemali dokler imajo občutek, da jim ohlapna monetarna politika ščiti hrbet.

Še najbolje se zadnje čase držijo ameriški borzni indeksi. Gre najbrž predvsem za upanje vlagateljev, da si bo guvernerka Zveznih rezerv Janet Yellen v zadnjem trenutku premislila in zaradi ohlajanja gospodarstva prestavila napovedani septembrski dvig obrestnih mer. Medtem, ko so evropski indeksi že več kot 10% pod letošnjim maksimumom, so ameriški zdrsnili za dobre 4%. In medtem, ko je ameriška centralna banka še v začetku leta napovedovala skoraj 3% rast BDP, čedalje bolj kaže, da bomo lahko zadovoljni, če bodo ZDA dosegle polovico te napovedi. Po petih letih izrednih monetarnih ukrepov, zgodovinsko nizkih obrestnih mer, tisočih milijard presežne likvidnosti v bančnem sektorju, več kot 100% rasti borznih indeksov, smo spet na pragu resne gospodarske upočasnitve. Kot zanimivost, si lahko mislite, da so globalne obrestne mere trenutno najnižje v zadnjih 5.000 letih?! Doktorji ekonomije se bodo seveda znova čudili čemu je temu tako. Nihče tega ni mogel predvideti, bo največkrat izgovorjen stavek na televizijskih debatah in intervjujih. In njihov predlog bo znova isti: zadolžujmo se še bolj in na ta način spodbujajmo gospodarsko rast. Ker, če po petih letih najbolj norega monetarnega eksperimenta v zgodovini človeštva ugotoviš, da ta ne deluje – ni druge, kot da podvojiš stavo.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico