petek, 27.02.2015 ob 12:29 | Avtor:

Elegantna rešitev grških težav

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Ne, v mislih nimamo igre, ki se jo gredo predstavniki EU in Grčije temveč nekaj drugega. 

Nekaj malega angleške zgodovine najbrž že poznate. Kralj Charles I. je zaradi božanske arogance, zapravljanja in visokih davkov izgubljal podporo med podaniki. Spor s parlamentom, ki je želel omejiti njegova pooblastila je prerasel v državljansko vojno in Charles I. je januarja 1649 ostal brez glave. Njegov sin Charles II. Je pobegnil na Nizozemsko. Sledilo je kratko, 11-letno obdobje znano pod imenom Interregnum v katerem je Angliji vladal Lord Protector Oliver Cromwell. In ker se zgodovina ironično ponavlja so imeli po enajstih letih Angleži političnega kaosa dovolj ter izbrali novega vladarja, seveda koga drugega kot sina nekdanjega osovraženega kralja, Charlesa II.

Ta se je 25. maja 1660 vrnil z Nizozemske, sprejel krono in na hitro obračunal s tistimi, ki so sodili njegovemu očetu. Nato se je enako hitro navzel starih očetovih navad, razkošnega življenja, zapravljanja, nesmiselnega bojevanja, korupcije in čedalje višjih davkov. Ti so se v tistih časih plačevali večinoma  z blagovno menjavo, kar pomeni, da je kmet svoje davke plačal z delom svojega pridelka. Da bi to zabeležili, so na leseno palico ali ploščico (tally stick) zapisali podatke o dolgu in nato palico prelomili po dolžini na pol. Eno polovico palice je prejel pobiralec davkov v imenu državne zakladnice, drugi del pa je prejel kmet kot potrdilo o plačanem davku. Ker je bilo možno dve prelomljeni polovici palice združiti le če sta bili res originalni, je bilo v vsakem trenutku jasno, kdo je davke plačal in kdo ne.

Ko je Charles II. obupno potreboval denar za svoje ekstravagantno življenje (17 nezakonskih otrok!) in številne vojne, se je domislil načina kako vnovčiti bodoče davke. Šlo je za izposojo denarja podobno, kot to danes države počnejo z obveznicami. Veliki imetniki premoženja so bili takrat predvsem zlatarji, ki so hranili velike količine zlata in srebra svojih strank. Nekako v stilu današnjih bank, ki hranijo naše depozite. Charles II. si je od zlatarjev torej sposojal denar in jim v zameno, kot potrdila o sposojenih sredstvih, izdajal prelomljene lesene palice, ki so bile garancija, da bodo dobili posojilo vrnjeno iz bodočih pobranih davkov v kraljestvu. Ne smejte se, danes nismo nič bolj pametni, ko v zameno za posojena sredstva sprejmemo kose papirja! Ker so borzniki seveda izjemno kreativni ljudje, je kmalu prišlo do vsesplošnega trgovanja in diskontiranja lesenih palic. Kralj je imel takrat boniteto AAA podobno kot danes najbolj zanesljive države, zato je bilo trgovanje s kraljevim dolgom zelo živahno in predvsem dobičkonosno za zlatarje in druge posrednike.

Zgodba se seveda ni mogla končati drugače kot s kreditnim balonom. Ko so zlatarji vse zlato posodili kralju v zameno za njegove lesene palice (beri: obljube), so začele obrestne mere oz. diskonti naraščati. Z drugimi besedami, vrednost njegovih lesenih palic je začela padati, kar je kralja prisililo v dolžniško spiralo vse hitrejšega izdajanja lesenih palic za vzdrževanje obsega zadolžitve. Zadolževati se je začel celo brez predhodne privolitve parlamenta. V sefih zlatarjev se je posledično kopičilo vse več lesenih palic in vse manj zlata. Trg je bil v nekem trenutku tako zasičen s kraljevimi dolgovi, da se ta ni več mogel dodatno zadolževati. Začele so se širiti govorice o plačilnih težavah, kar je še dodatno otežilo izdajo novih lesenih palic, za katere je trg že zahteval precejšen diskont. Kupci »lesa« so postali izjemno previdni.

V tem težkem trenutku se Charles II. spomni starega angleškega zakona, ki vse obresti nad 6% prepoveduje kot oderuštvo. Ker je bila večina njegovega takratnega dolga izdana po diskontni stopnji okrog 10%, ga je kralj enostavno razglasil za ničnega. Večina lesenih palic je tako čez noč postala to, kar so dejansko bile – les primeren le še za kurjavo. Leta 1672 je kralj Charles II. tudi uradno razglasil bankrot državne blagajne. Sledil je vsesplošen kaos z verižnimi stečaji zlatarjev, bankirjev, trgovcev in ostalih vpletenih v posredovanje z lesenimi palicami. Pač verjeli so, da bo kralj sposoben vrniti posojila in se pri tem žal ušteli. Da se kaj takega ne bi več ponovilo je bila nekaj let zatem ustanovljena Angleška centralna banka za nadzor likvidnosti finančnega sistema in kraljevih financ. Za povečanje zaupanja investicijske javnosti je bil del osnovnega kapitala ob ustanovitvi banke namesto v denarju vplačan v obliki – lesenih palic…

Glede na to da je Siriza v Grčiji zaenkrat očitno spektakularno okoli prinesla svojo volilno bazo, bi bil morda že čas, da se Grki prenehajo pogajati o novih kreditih temveč razmislijo o zgornji opciji, ki jim kot vsakemu suverenemu narodu pripada. Sami se bodo morali soočiti z realnostjo, ki jo taka odločitev prinaša tisti, ki so jim denar posojali pa prav tako. Žal smo v tej enačbi zaradi odločitev naših vlad in vlad v Bruslju tudi mi.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico