petek, 25.09.2015 ob 13:58 | Avtor:

Ko tveganje postane tvegano

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
Nemir na kreditnih trgih

Večji del dogajanja v zadnjem tednu je bil skoncentriran v panogi surovin ter na kreditnih trgih. Surovine se že dlje časa cenijo, kar povzroča skrbi proizvajalcem surovin, kot tudi državam, ki so odvisne od njihovega izvoza. Ker gre predvsem za države trgov v razvoju (poleg sodijo od razvitih morda še Kanada, Avstralija in Norveška), je bila v zadnjih tednih posledica drsenje valut teh držav v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom. Denarni trgovci pač pričakujejo, da se bo proračunska slika teh držav zaradi dlje časa trajajočih nizkih cen surovin, ki predstavljajo pomemben proračunski vir, poslabšala. Upočasnila se bo tudi gospodarska rast, kar je še posebej nevarno v tistih državah, ki so imele v času visokih cen surovin močan gospodarski »boom«, ki je povzročil tudi balon na trgu tamkajšnjih nepremičnin (primer sta Kanada in Avstralija). Čedalje težja likvidnostna situacija nekaterih proizvajalcev surovin ter povečanje brezposelnosti bosta povzročila tudi kreditne težave v tamkajšnjih bankah, ki so močno podpirale surovinski zagon.

 

V tem trenutku se nato zgodba odvija dalje na kreditnih trgih. Priložena slika kaže gibanje indeksa HYG (iShares iBoxx High Yield Corporate Bond Fund), ki predstavlja nabor cen podjetniških obveznic brez bonitetne ocene. Tega sestavljajo podjetja, ki na trgu še nimajo uveljavljene posojilne sposobnosti in torej veljajo za bolj tvegana. Od letošnjega aprila, ko je bil zabeležen lokalni vrh je lepo videti padanje cen teh obveznic, kar pomeni, da so vlagatelji vse manj zainteresirani za posojanje denarja tem podjetjem. Gre za enega od tistih indikatorjev sentimenta trga, ki ne kaže fundamentalne vrednosti, temveč izkazuje apetit po tveganju, ki ga imajo vlagatelji v določenem trenutku. Po domače bi lahko rekli, da izkazuje psihološki profil trga v določenem trenutku. V zadnjih mesecih se apetit po tveganju odločno zmanjšuje. Dogaja se torej klasična segmentacija trga, ko se vlagatelji umikajo iz bolj tveganih sektorjev in se trgovanje vse bolj koncentrira v nekaj posamičnih vodilnih delnicah, ki še nekaj časa vlečejo »zgodbo o uspehu«. Ko se trend dokončno obrne še tam, je te zgodbe konec.

Ker padanje cen obveznic pomeni na drugi strani rast njihovih obrestnih mer (zahtevanih donosov), je logična posledica tega dogajanja, da ta podjetja čedalje težje oz. dražje pridobivajo finančne vire za zagotavljanje sprotne likvidnosti in investicij. Kam to pelje je jasno. Pomembna pa je informacija, da se apetit po tveganih instrumentih pri vlagateljih zmanjšuje, ker je ravno to dejstvo tisto, kar je v zadnji fazi najbolj prispevalo k napihovanju špekulativnega balona. Lahko bi rekli, da indeks HYG signalizira, da se je za bolj tvegane izdajatelje monetarno zategovanje pasu že začelo ne glede na dejstvo, da centralne banke še niso začele dvigati obrestnih mer. V kombinaciji z relativno zelo visokimi fundamentalnimi kazalniki delnic, ostajamo pri mnenju, da to ni dobra podlaga za doseganje zadovoljivih dolgoročnih donosov. 

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico