petek, 11.09.2015 ob 14:31 | Avtor:

Materializacija tveganj

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Dežnik potrebujete pred nevihto, ne po njej.

Zanimivo je opazovati kako se pred našimi očmi sesuva ena od najpopularnejših investicijskih zgodb zadnjih let. Emerging markets oz. trgi v razvoju, med katerimi najbolj izstopajo države BRICS so bile zgodba, ki jo je finančna industrija najbolj reklamirala. Seveda je za vse te države (morda z izjemo Kitajske) značilna zelo visoka odvisnost od cen surovin. Ravno Kitajska pa je bila tisti faktor, ki je poleg ekspanzivne denarne politike centralnih bank razvitih držav najbolj pripomogel k nekajletnemu trendu visokih cen surovin. Sedaj, ko zaradi poplave poceni denarja prišlo do pretiranega investiranja v sektorju in posledično poplave ponudbe surovin na trgu ravno v trenutku, ko se gospodarska rast ohlaja so seveda cene surovin strmoglavile. Državam proizvajalkam nenadoma močno upadajo davčni in koncesijski prihodki, kar postavlja pod vprašaj njihovo dolgoročno plačilno sposobnost. Bonitetna hiša S&P je ta teden denimo znižala rating Brazilije na »junk«. Temu običajno sledi najnevarnejši del zgodbe in sicer beg kapitala.

Resnica je v dejstvu, da je bila celotna globalna gospodarska rast zadnjih let financirala zgolj in samo z rastjo dolgov. Kitajska, ki jo večina ljudi še zmeraj ima za gospodarski čudež je denimo samo v zadnjih sedmih letih početverila svoj javni dolg. Gospodarska rast na Kitajskem v resnici nima skoraj ničesar skupnega s čudeži, temveč je zgolj ogromen kreditno-špekulativni balon kakršnega razsežnosti svet še ni videl. Baloni seveda lahko nekaj časa trajajo in ponujajo v fazi napihovanja navidezno ugodno počutje tistim, ki pri tem sodelujejo. A goriva prej ali slej zmanjka in malokdo se zaveda, da je nadzorovano spuščanje vročega zraka iz balona skoraj nemogoče. Situacija praktično vedno uide izpod nadzora. Zaradi tega napihovanja finančnih balonov nikoli ne bi smeli spodbujati.

Ko smo maja letos pisali o značilnostih in razumevanju borzne volatilnosti (se še spomnete: Vega, Volga, Ultima?), si nismo predstavljali, da bomo v kratkem doživeli ravno dogodek, ki prelepo prikazuje to dogajanje. Dne 24. avgusta, ko so borzni indeksi po svetu beležili strme padce je indeks volatilnosti VIX zabeležil najvišjo dvodnevno rast v zgodovini. Logično je pri tem tudi indeks volatilnosti volatilnosti VVIX zabeležil najvišji skok v zgodovini in celo najvišjo vrednost v zgodovini. Za trenutek so bili preseženi celo nivoji panike ob propadu banke Lehman Brothers septembra 2008. Fascinanten pojav, če vas te stvari zanimajo.

Gre za lep primer, kako se situacija na trgih nenadoma spremeni. Drugače povedano: »from hero to zero« v sekundi. Resni vlagatelji se pri tem soočajo s težavo, kako to čedalje bolj agresivno »nenadnost« učinkovito vgraditi v svoje varnostne mehanizme. Vse bolj se zdi, da ostaja samo ena rešitev: enostavno umakniti se iz igre in počakati ob strani. S profesionalnega vidika je to izjemno težka odločitev. Predvsem pa je ta divja špekulativna sila posledica poplave poceni denarja, ki išče kratkoročne zaslužke in se ob najmanjšem strahu v sekundi umakne strga ne glede na posledice. Struktura borznih vlagateljev je močno izkrivljena v smeri avtomatskih visokofrekvenčnih trgovalnih algoritmov in kratkoročnih špekulantov opogumljenih s strani dejanj centralnih bank. Borze so daleč od kakršnekoli stabilnosti in vzdrževanje presežne likvidnosti zagotovo ne pripomore k stabilizaciji. Pretirano nizka in že naslednji dan pretirano visoka volatilnost, sta zgolj sindroma presežne likvidnosti, odgovornost za posledice pa leži v pisarnah šefov centralnih bank. Ti pa se raje kot z naraščajočo nestabilnostjo finančnega sistema, še naprej trdovratno ukvarjajo s problemom kako ustvariti 2% inflacijo.

Kljub zgoraj zapisanemu bi bila napaka misliti, da so ti dogodki nepričakovani oziroma nepovezani z dogajanjem pred tem. Interni indikatorji borznih trgov so že skozi celo prvo polovico leta signalizirali slabšanje borzne kondicije. Indikatorji globine trga kot so dnevni promet, Advance-Decline Line, New high - new low, High Yield in podobni so začeli kazati divergence v obnašanju v primerjavi z glavnimi indeksi, ki so medtem iz dneva v dan dosegali nove rekorde. Te divergence  nakazujejo izgubo zagona ter distribucijo tveganj na manj izkušene vlagatelje oz. preprosto povedano na »tanjšanje ledu« na vodni površini. Ko te indikatorje združimo z zgodovinsko visokimi fundamentalnimi vrednotenji delnic, dobimo izjemno vnetljivo, nestabilno borzno zmes, občutljivo na agresivne, vertikalne premike brez možnosti reagiranja nanje. Vztrajanje na borznem parketu v obdobjih, ko prevladuje kombinacija »tankega ledu« in visokih vrednotenj je garancija za podpovprečne dolgoročne donose.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico