petek, 23.10.2015 ob 13:23 | Avtor:

Monetarne obljube in živalski instinkti

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  
ECB je tokrat pokazala FED-u, kako se stvarem streže.

Štafeto monetarne norosti je ta teden od ameriške znova prevzela Evropska centralna banka. Njen šef, Mario Draghi, je na tiskovni konferenci po sestanku v četrtek namignil, da lahko trgi pričakujejo »še več« in sicer enkrat do konca leta. Ugiba se, da naj bi šlo za povečanje programa odkupa obveznic (Quantitative easing) ali pa podaljšanje njegovega trajanja, ki je zaenkrat predvideno do septembra 2016. Ko je bil ta program letos januarja prvič predstavljen javnosti je bil glavni cilj njegovih idejnih vodij spodbuditi rast inflacije, saj je Evropi grozila deflacija. Seveda jim ni uspelo, inflacija se namreč trmasto ne premakne nikamor. In če nekaj ne deluje, po njihovi logiki ne skušaš iskati boljših rešitev temveč vztrajaš pri tisti, ki ne deluje, ker bo nekega dne pač morala začeti delovati. Če ne zlepa pa zgrda.

Centralne banke seveda lahko sprožijo rast inflacije v tem ni dvoma. Česar centralne banke ne morejo nadzirati pa je, kje in v kakšni obliki se bo ta inflacija pojavila. In centralne banke danes inflacije ne vidijo zato ker je nočejo videti. Inflacija namreč je in to precejšnja, samo ne tam kjer so si centralne banke to želele. Inflacija se je skoncentrirala na kapitalskih trgih. Tukaj se manifestira vsa moč ohlapne monetarne politike, ki cene finančnega premoženja poganja v nebo. Nekateri trgi, ameriške borze so denimo med najbolj precenjenimi, se nahajajo znotraj območja 5% zgodovinsko najdražjih obdobij vrednotenj. V zgodovini sta bili morda le še ena ali dve epizodi, ko so bili ameriški borzni indeksi dražji kot so danes. Gre za leti 1929 in 2000. Prav te dni praznujemo obletnico veselih borznih dogodkov iz oktobra 1929. A to inflacijo centralne banke namenoma sprevidijo in s tem seveda sprevidijo tveganja, ki jih ta s seboj prinaša. Predvsem so to tveganja stabilnosti celotnega finančnega sistema, kar bi v bistvu morala biti primarna naloga bančnih regulatorjev.

Politika ničelnih ali celo negativnih obrestnih mer, ki jo izvajajo centralne banke ustvarja t.i. presežne rezerve v bančnem sistemu. Te nastajajo zaradi odkupa vrednostnih papirjev, predvsem obveznic, s strani centralnih bank, ki nato na račune prodajalcev kot kupnino vknjižijo denarna sredstva. Vendar centralne banke nadalje ne morejo kontrolirati, kaj ti prodajalci s to kupnino počnejo. Lahko jo povratno ponovno investirajo v manj tvegane kreditne instrumente a ste še dodatno znižujejo njihovo, že tako skromno donosnost. Druga možnost je iskanje boljših donosov, a seveda višje na lestvici tveganja. S to dilemo se srečuje čedalje več upravljalcev premoženja od bank, zavarovalnic do raznoraznih skladov. Na volja sta le dve možnosti: izbira netveganih pozicij a brez donosa s čimer ne boš izpolnil pričakovanj in obveznosti do svojih deponentov, ali pa izbira pozicij, ki še ponujajo določeno stopnjo donosa vendar ta prihaja s precej visokim tveganjem, da je lahko ta donos tudi negativen. Opozoriti velja le, naj nihče ne pričakuje da bodo centralne banke nekega dne komu tudi pokrile škodo, ki jo bodo povzročile s tem »forsiranjem« tveganega obnašanja.

Najbolj nevarna stran predolgo trajajoče sproščene monetarne politike pa je distorzija alokacije kapitala. Politika ničelnih obrestnih mer omogoča tudi posojilojemalcem z najslabšimi kreditnimi bonitetami dostop do posojilnih trgov, kar povzroča nevarno izpostavljenost bančnih bilanc v obdobjih počasnejše gospodarske rasti. Visoka posojilna aktivnost privede prej ali slej do nastanka presežnih proizvodnih kapacitet v tistih industrijah, kjer se poceni krediti najbolj skoncentrirajo. V teh industrijah nato zaradi presežnih proizvodnih kapacitet pride do močnih deflacijskih pritiskov, kar je paradoksalno, ravno nasprotno od tistega, česar si centralne banke želijo.

Danes sta lep primer tega dogajanja naftna ali rudarska industrija, kjer je kreditni bum zadnjih let povzročil veliko povečanje aktivnosti, kar je privedlo do presežka ponudbe in padca cen. In danes se, kako ironično, ravno ta padec cen nafte in drugih surovin, predstavlja kot tveganje gospodarski rasti na trgih v razvoju in se poziva k intervencijam centralnih bank, ki pa so pravzaprav za nastanek presežnih kapacitet najbolj odgovorne. Te naj bi spet omogočile nove poceni kredite, kar bo omogočilo nadaljevanje presežne proizvodnje in celo odpiranje novih aktivnosti, kar bo nato posledično dodatno pritisnilo na cene teh surovin. Pozivanje k dodatnim monetarnim intervencijam s ciljem preprečitve scenarija očiščenja presežnih kapacitet je torej pozivanje k nadaljevanju deflacijskih pritiskov in ohranjanju neravnotežne tržne situacije. To vsekakor ne bi smela biti naloga centralnih bank, a kdo ve zakaj so si jo očitno le-te same položile v naročje. In ker tega nihče od politikov ne problematizira si centralni bankirji tudi vse več upajo, vključno z zadevami pri katerih vstopajo na, pravno gledano, spolzka tla.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico