ponedeljek, 20.07.2015 ob 09:12 | Avtor:

New world order

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Borzni indeksi so rešeni vsaj do naslednjih grških volitev, na katere pa najbrž ne bo treba čakati dolgo.

Siriza, ki je pred volitvami državljanom obljubljala prekinitev varčevalnih ukrepov, je z upniki podpisala daleč najostrejši varčevalni dogovor vse od začetka krize leta 2010. Država, ki svojih 330 milijard dosedanjega dolga ne more odplačati bo dobila novih 85 milijard EUR posojil. Razmerje javnega dolga do BDP bo iz skoraj 170% v naslednjih dveh letih naraslo proti 200%. V zameno za ta matematično genialni plan kako s povečanjem dolga hkrati zmanjšati dolg, bodo Grki morali sprejeti višje davke in znižati nekatere socialne transferje. Poleg tega bodo v posebni sklad prenesli del državnega premoženja, ki bo pod nadzorom Trojke namenjeno prodaji in poplačilu obresti. In to le teden dni po tem, ko je narod na referendumu glasoval proti sprejetju take ponudbe. Siriza je s tem praktično predala del svojega volilnega telesa v roke novim neonacistom iz stranke Zlata zora. Doseženi dogovor je namreč tako neumen in politično predrzen, da je edini čudež vsega tega, da grški parlament v Atenah še ni pogorel do tal.

Zanimivo, da so Nemci ponudili edini sprejemljivi predlog, t.j odhod Grčije iz evroobmočja. Nemški finančni minister Schauble je na pogajanjih z Grki edini omenil možnost odhoda, proti čemur pa so se kategorično najbolj borili Francozi in Italijani zaradi katerih bo na koncu Grčija de-facto protektorat finančnih interesov iz Frankfurta in Bruslja. Paradoksalno se zdi, da sta bila dva največja »nasprotnika« prisiljena v dogovor, ki si ga noben od njiju ne želi. Grki namreč tega obsega dolga ne bodo nikoli sposobni vrniti, Nemci pa vedo, da bo krater po eksploziji tistega dne večji še za dodatnih 85 milijard EUR, največji delež sanacije nastale luknje pa odpade prav na njih.

Grki so imeli sijajno priložnost, da kot suvereni narod izberejo svojo pot, resda neprijetno. Namesto tega so njihovi poslanci očitno (vsaj do naslednjih volitev) izbrali pot predaje suverenosti Evropski centralni banki in drugim institucijam Trojke. Namesto, da bi grški parlament zavrnil predloge Trojke, razglasil bankrot državne blagajne in nemudoma uvedel svojo valuto, ki bi absorbirala del socialnega šoka (celotnemu šoku se seveda ni mogoče izogniti in je pač del igre, ko izbereš bankrot kot opcijo), se je odločil, da mu ni mar za voljo ljudi. Tsipras je pred glasovanjem v parlamentu celo pred televizijskimi kamerami izjavil, da volitve v državi niso več potrebne, ker Trojka odslej določa pogoje in način življenja. Preberite si ta stavek še enkrat dokler ne boste razumeli v kaj se spreminja Evropa. Volitve niso več potrebne…, kaj nismo nekoč iz podobnega režima že pobegnili?

Čedalje bolj očitno postaja, da demokracija v Evropi postaja talka finančnih interesov. Centralne banke določajo pravila igre, odločajo o tem, kdo je lahko predsednik vlade ali finančni minister, pišejo bančno, davčno in delovno zakonodajo posameznih držav, odločajo o privatizaciji itd… Parlamenti, polni vse bolj nesposobnih ljudi brez hrbtenice, prepuščajo državno suverenost v roke neizvoljenim predstavnikom finančnih institucij. Bančna industrija svoje napačne poslovne odločitve z neverjetno lahkoto in sodelovanjem poslancev prenaša na davkoplačevalska ramena. Centralne banke neposredno lobirajo za spremembe zakonov, pri tem pa so same čedalje bolj nad njimi. Striženje imetnikov podrejenega bančnega dolga ali depozitov po ad-hoc pripravljenih metodologijah na podlagi dan prej sprejetih zakonov je zgolj ena od vrst tega sadizma. Grški parlament je pripravil teren, da se bo to zgodilo tudi v Grčiji. Je tak parlament sploh lahko legitimen predstavnik interesov naroda, ali bi bilo bolje, da narod vzame pravico v svoje roke? Tega se v Bruslju in Frankfurtu namreč najbolj bojijo.

To čemur smo priča danes ni kapitalizem. V pravem kapitalizmu bi Grki svojim upnikom povedali v obraz, da jim dolgov ne morejo vrniti, zato jih ne bodo vrnili in zbogom. To čemur smo priče danes je finančni kanibalizem, ki vse bolj nadomešča parlamentarno demokracijo zato, ker mu to dovolimo. To je sistem v katerem običajni bankrot, kot rešitev pred nabranimi dolgovi ni več dovoljen. Bankrot je bil v skladu s Schumpetrovo kreativno destrukcijo stoletja temelj zdravega kapitalizma. Temelj gospodarske rasti, ki je omogočal, da so lahko ljudje kljub napakam začenjali znova in znova in na koncu uspeli. Danes bankrot ni več dovoljen, ker ne ustreza finančnim lobijem. Ljudje moramo na lastni koži absorbirati neskončne pritiske finančnih institucij, ki odgovornosti za svoje napake (posojanje denarja brez ustreznega kritja je napaka!) nočejo sprejeti. V taki Evropi se bo prej ali slej našel narod, ki si bo želel oditi preden bo vse znanje in delo ljudi služilo samo še bančnim dokapitalizacijam in obrestim. Predvsem mladi si te perspektive iz dneva v dan manj želijo. Ne glede na želje bruseljske elite, Grexit je zgolj začasno prestavljen in bo, nekaj milijard težji seveda, ponovno na glavnih straneh medijev ob prvem naslednjem političnem incidentu. »No confession, all is known, New world order, you shall be shown!«

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico