petek, 31.07.2015 ob 14:03 | Avtor:

Ni prostora za napake

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Monetarna politika in njen vpliv na finančno stabilnost.

Ameriška centralna banka je na julijskem zasedanju pričakovano pustila obrestne mere nespremenjene. Do sedaj je večina pričakovala, da se bo prvi dvig obrestnih mer zgodil v mesecu septembru. Po zadnjem zasedanju centralne banke se ta pričakovanja znova nekoliko odmikajo in sicer proti decembru letošnjega leta, saj naj bi bili guvernerji pripravljeni še malce počakati na dodatna izboljšanja indikatorjev na trgu dela. To je seveda nemudoma sprožilo veselje borznih trgov, ki so pripravljeni v enem dnevu dvigniti tržno vrednost ameriških podjetij za nekaj sto milijard dolarjev samo zaradi tega, ker naj bi se dvig obrestnih mer premaknil za mesec ali dva.

Centralna banka ZDA (in kmalu tudi ostale) je čedalje bolj stisnjena v kot svojih napačnih odločitev. Na eni strani imamo zelo šibko, pravzaprav najšibkejše gospodarsko okrevanje po katerikoli recesiji v zgodovini. To je razlog za rekordno dolgo časa trajajoče rekordno nizke obrestne mere. Na drugi strani imamo napihovanje daleč največjega finančnega balona v zgodovini. To je direktna posledica špekulativnega apetita vlagateljev spodbujenega z maso premoženja, ki išče donose in jih v varnih naložbah ne najde. Zato posega po čedalje bolj tveganih oblikah naložb, kar dviguje njihove cene, ne glede na izredno šibko gospodarsko okrevanje.

Ekspanzivna monetarna politika oz. Quantitative easing, kot se popularno imenuje, namreč počne ravno to. V finančni sistem vpihuje ogromno maso nedonosnega premoženja (denarja) in iz sistema umika donosne a varne naložbe (državne obveznice). Vlagatelji, ki ostajajo brez teh naložb, denarja zaradi nizke donosnosti ne želijo držati in ga skušajo zamenjati za druge, bolj donosne naložbe. Ker je varnih oblik teh naložb čedalje manj na razpolago, posegajo po bolj tveganih oblikah, kot so korporacijske obveznice tveganih izdajateljev, delnice, hibridni instrumenti, itd… Na tem mestu smo seveda že večkrat poudarili, da mora vsak izdan vrednostni papir v vsakem trenutku nekdo imeti v lasti zato je logično, da ko se nekdo želi znebiti denarja, ga more »prodati« nekomu drugemu. In če želi nato kupiti delnico, jo mora odkupiti od nekoga drugega. Vmesna spremenljivka je cena in ta se seveda spreminja v skladu z voljo tistih, ki prodajajo ter onih, ki kupujejo. Če je povpraševanje za določenimi vrstami premoženja močno, cene tam rastejo… In povpraševanja po tveganih finančnih instrumentih je ogromno zaradi prenizkih donosov v manj tveganih instrumentih.

Centralna banka s svojim početjem »povečevanja nedonosnega denarja v obtoku« zgolj spreminja mešanico različnih oblik premoženja v finančnem sistemu. Povečuje delež nedonosnega premoženja, ki si ga vlagatelji v tem trenutku ne želijo imeti in jih na ta način »sili« v pehanje za čedalje manjšim deležem donosnega premoženja, ki ostaja. To »pehanje« povzroči rast cen teh oblik premoženja, ki počasi prerastejo fundamente in zaidejo v območje špekulativnega balona. Pri tem Quantitative easing-a ne smete enačiti s tiskanjem denarja, ker to ni. Gre zgolj za zamenjavo vrste premoženja v obtoku. Centralna banka s trga umika (odkupuje) državne obveznice (do neke mere tudi hipotekarne ali kake druge zavarovane obveznice) in v zameno na trg pošilja denar, kot obliko premoženja brez donosa. Gre zgolj za zamenjavo, ki pa ima za posledico bitko udeležencev na trgu za čedalje manjši kolač donosnih naložb, te pa so seveda bolj tvegane, kar pomeni, da sistemsko tveganje narašča. Tak sistem je čedalje manj odporen na morebitne šoke in prej ali slej naleti na mino.

Centralna banka ve, da mora v nekem trenutku s tem početjem prenehati sicer bodo sistemska tveganja nastajajočega finančnega balona presegla domnevne koristi tega početja. A kako se umakniti, če pa je gospodarska rast na drugi strani bistveno šibkejša od njihovih predvidevanj in ne kaže znakov, da bi se popravila? Dvig obrestnih mer bo namreč zaostril pogoje financiranja za gospodarstvo ter vplival na dvig vrednosti valutnega tečaja, kar prav tako pomeni neke vrste poslovno zaostritev, predvsem za izvoznike. Dlje kot bodo zavlačevali, bolj bodo odgovorni za posledice finančnega balona. Če pa obrestne mere dvignejo, bodo seveda poslušali kritike, da znižujejo gospodarsko rast. Najbolje bi bilo, če obrestnih mer ne bi nikoli toliko znižali, a je kar je in sedaj smo tu. Za vas je predvsem pomembno da delovanje zgoraj opisanega monetarnega mehanizma in njegove posledice pravilno razumete, saj le na tej podlagi lahko sprejmete dobre dolgoročne investicijske odločitve.

Naslednjih štirinajst dni vas bomo pustili, da si malce oddahnete od naših komentarjev in počnete kaj bolj poletju primernega, pa tudi mi bomo nekoliko manj buljili v borzne monitorje. Vabljeni ponovno k branju v drugi polovici avgusta.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico