sobota, 31.01.2015 ob 17:00 | Avtor:

O tem, kako so centralne banke enkrat že premagale recesijo

kategorija gospodarstvo  komentarji komentarji (0)   galerija slik galerija slik (1)  
  

Jo bomo v tokratnem poskusu kaj bolje odnesli?

Efekt evropskega monetarnega programa sprejetega prejšnji teden se že pozna na kapitalskih trgih. Natančneje, na evropskih kapitalskih trgih. Nemški borzni indeks DAX je denimo samo v mesecu januarju letos pridobil cca 10% vrednosti za razliko od ameriškega S&P 500, ki je dobra 2% v minusu. Je bila pa seveda v preteklem letu slika popolnoma drugačna. A ni lepo, ko ni treba več slediti objavam dobičkov, analizirati bilance podjetij, spremljati makroekonomske podatke in ostalo dolgočasno početje finančnih analitikov? Danes je dovolj, da preveriš katera centralna banka je bolj velikodušna in tja usmeriš svoje naložbe. Če ta recept deluje, bomo kmalu vsi lahko pustili svoje službe in postali borzni špekulanti – praktično »ne moreš zgubit…«

Sarkazem na stran, najbrž vam je jasno, da svet tako ne deluje. Mervyn King, bivši guverner angleške centralne banke ta teden zaskrbljeno ugotavlja, da finančni trgi preveč poenostavljeno verjamejo, da bodo trenutne rekordno nizke obrestne mere ostale take neskončno dolgo (to je recept za borzne dobičke, ki smo ga omenili v zgornjem odstavku), kar povzroča obsežna neravnovesja v svetovni ekonomiji. Ta po njegovem mnenju (in če nas redno berete veste, da tudi po našem), pri obrestnih merah blizu ničle dolgoročno ne more uspevati. Obrestna mera mora ustrezno usmerjati kapitalske tokove v tiste segmente družbe, kjer produktivnost vodi v gospodarski napredek in blaginjo. Pri obrestni meri nič, produktivnost projektov ni več pomembna, kar vodi v napačno alokacijo kapitala to pa na dolgi rok pomeni smrt za gospodarsko rast. King še dodaja, da bodo finančni trgi nekega dne spoznali prenapihnjenost cen premoženja, kar bo imelo za posledico velik negativni šok na kapitalskih trgih. Mi k njegovemu mnenju dodajamo le opazko, da večina centralnih bankirjev to resnico pove na glas šele, ko niso več centralni bankirji.

Še enkrat moramo poudariti, da denarna politika recesij ne bi smela preprečevati. Verjamemo sicer, da imajo ljudje dobre namene, želijo omiliti situacijo vendar je recesija popolnoma naraven pojav čiščenja. Gre torej za zdravljenje bolnega tkiva in to bi morali dovoliti ne pa preprečevati. V gospodarstvu se že po inerciji pač vsake toliko časa nabere višji delež slabih naložb, ki začnejo neučinkovito porabljati vse večji delež resursov. Gospodarstvo zaradi se tega utrudi, izgubi na konkurenčnosti in zapade v recesijo. A gre le proces čiščenja saj trg slabe naložbe likvidira in dovoli tistim bolj previdnim, bolj uspešnim, bolje prilagojenim, da prevzamejo tržni delež manj uspešnih. Na koncu tega procesa je država v celoti na boljšem, kljub temu, da je lahko za posameznika vmesno obdobju tudi nekoliko bolj stresno. Če skušamo recesijo preprečiti pomeni, da slabim naložbam dovolimo kopičenje in gnitje v nedogled in s tem neproduktivno izkoriščanje resursov. Nazadujemo ne zgolj gospodarsko temveč tudi družbeno, saj se razširijo korupcija, klientelizem, subvencioniranje, intervencije z davkoplačevalskim denarjem, zadolževanje, deficit itd… Izhod iz te spirale je nato še bolj boleč, kot sicer.

Nekdanji guverner ameriške centralne banke Alan Greenspan je bil znan po svojem mnenju, da lahko s politiko rekordno nizkih obrestnih mer »premaga« gospodarski cikel. Mediji so ga takrat poimenovali za čudodelnika in napovedovali ukinitev vseh recesij za vekomaj. Recesija leta 2008 je bila nato velika streznitev in danes je Greenspan ena od bolj kontroverznih osebnosti, velik del nekdanje slave pa je splahnel. S politiko nizkih obrestnih mer je namreč res omogočil razmeroma hitro »umetno« okrevanje po borznem zlomu leta 2000, a hkrati pomagal napihniti še večji in še bolj uničujoč nepremičninski balon, ki je v brezno potopil skoraj celoten finančni sistem. Greenspan sam danes priznava, da so bile storjene napake in napačne ocene.

Umetnost je torej predvsem v skrbnem tehtanju ali trenutne posledice odtehtajo kolateralno škodo bodočih posledic. Ali sploh imamo pravico posledice naših dejanj (oz. naših predhodnikov) prenesti na prihodnje generacije? Kdo nam daje to pravico? Balon, ki se danes napihuje na kapitalskih trgih je namreč neprimerljiv z vsem kar smo imeli priložnost do sedaj doživeti. Če so bili dosedanji baloni običajno omejeni le na določen del trga (tulipanove čebulice, internetne delnice, nepremičnine) današnji balon postaja splošen in globalen. Skorajda ni premoženja na katerega ne bi vplivala ekspanzivna denarna politika. Delnice, obveznice, nepremičnine vsi segmenti trga so zaradi finančne represije obsojeni na podpovprečne donose v naslednjih letih. Vprašanje je le kdaj bodo odgovorni ocenili, da utegne bodoča škoda povzročena z izkrivljanjem finančnih trgov preseči trenutne »koristi« tega početja. Če tega ne bodo ugotovili sami, bo trg nekega (neznanega) dne prilagoditev opravil sam. Tako kot se je leta 2008 recesija, močnejša kot kadarkoli prej, vrnila kljub Greenspanovim napovedim o zmagi nad njo. Osnovnih naravnih zakonitosti pač ne moremo premagati lahko pa povzročimo ogromno škode s poskušanjem.

Peter Mizerit

Peter Mizerit, Primorski skladi d.d., Vodja službe za upravljanje s tveganji

Avtor: Peter Mizerit, zaposlen pri družbi Primorski skladi d.d. Vsebina poročila oz. njegovi posamezni deli so izključno osebno mnenje avtorja in ne predstavljajo mnenja družbe PFCI, d.o.o. ali družbe pri kateri je avtor zaposlen. To poročilo nima narave »priporočila« iz 378. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (UL RS št. 67/07). Vsi podatki predstavljeni v poročilu so zajeti iz objav v tiskanih ali elektronskih medijih ter uradnih objav izdajateljev na spletni strani Ljubljanske borze SEO-NET. To obvestilo ne upošteva izkušenj, finančnih možnosti in namenov posamezne osebe v zvezi z naložbami v vrednostne papirje. Seznanitev z vsemi oblikami tveganja pri naložbah v vrednostne papirje je pogoj za oblikovanje investicijske odločitve v zvezi s prodajo ali nakupom delnic, oziroma drugih investicijskih odločitev. Zgodovinski podatki o donosih vrednostnih papirjev ne zagotavljajo donosov v prihodnosti. Vse podatke glede premoženja in poslovanja družb, ki kotirajo na organiziranem trgu ter gibanja cene delnic, lahko pridobite pri izdajatelju. Primorski skladi d.d. opravljajo dejavnost pod nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana.Dodatna razkritja: http://www.pfci.si/index.php?page=static&item=43.



Vir: Podpalmo.si

Povej naprej:
komentarje poganja Disqus


Prometno informacijski center
Prometno poročilo, torek 15.september 2015 ob 22:58

Zapora ceste: - Na primorski avtocesti bo med Logatcem in Uncem do predvidoma 12. novembra promet v obe smeri urejen po dveh zoženih pasovih.


Današnje prireditve

Klikni za novico